Jedro

1. S tem, ko se je predlagatejica (med drugim) sklicevala na pridobitev vtoževane lastninske pravice s priposestvovanjem, je nedvomno zatrjevala zahtevani izviren način, ki ga kot pogoj za zaznambo v primeru spora o lastninski pravici predvideva določba 1. točke prvega odstavka 79. člena ZZK-1. Okoliščina, da predlagateljica (tožnica) svoj ugotovitveni zahtevek hkrati utemeljuje še na pravnoposlovni podlagi (izvedeni način), pri tem ni odločilnega pomena. Tudi tedaj, ko se zatrjuje priposestvovanje dela nepremičnine, so izpolnjeni pogoji za zaznambo spora po 79. členu ZZK-1. 2. Sodišče lahko dovoli zaznambo spora le, če je predlogu za zaznambo spora priložena ne le ustrezna tožba, temveč tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe oz. predloga in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. Iz vsebine predlogu priloženih prilog ne izhaja, da bi bilo potrdilo o vložitvi razširitve tožbe, predloženo. Ker je predložitev potrebnih listin procesna predpostavka za odločanje o predlogu, vpisa ni mogoče dovoliti, če niso priložene predlogu za vpis. V teh primerih mora sodišče prve stopnje predlog zavreči (glej 146. člen ZZK-1), predlagatelj pa ima možnost v ugovornem postopku odpraviti pomanjkljivosti in s tem doseči ugodilno odločitev o vpisu (158. člen ZZK-1).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižnega pomočnika se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Uvodoma navedeno sodišče prve stopnje je po sodniški pomočnici s sklepom z dne 27.10.2011 zavrnilo predlog M.K. z zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice pri nepremičnini parc. št. 1111/0 k.o. P., ker je presodilo, da ne gre za spor o pridobitvi lastninske pravice na izviren način. Predlagateljičin ugovor zoper ta sklep je zemljiškoknjižna sodnica z uvodoma citiranim sklepom zavrnila in sklep pomočnice potrdila.

Zoper ta sklep se predlagateljica pritožuje. Navaja, da sodišče v sklepu ni pravilno povzelo navedb oz. trditev predlagateljice v predlogu za zaznambo spora in ugovoru. Predlagateljica je pojasnila, da je v pravdi opr.št. P1 v vlogi z dne 28.6.2011 razširila tožbo zoper V.M. zaradi ugotovitve, da je lastnica spornega prostora in da poleg primarnega pravnega temelja - pravnega posla kupoprodaje kot temelj zahtevka navaja tudi priposestovanje, uveljavlja torej derivativen in originaren oz. izviren način pridobitve lastninske pravice. Pritožba nato povzema svoje navedbe v vlogi ter navaja, da je nelogično, da izpodbijani sklep sploh dvomi in nepotrebno zastavlja nelogično vprašanje: „Če je predlagateljica sporni poslovni prostor pridobila s priposestvovanjem, zakaj bi sklepala še pravni posel – kupoprodajno pogodbo, da bi lastninsko pravico pridobila še na derivativen način.“. To vprašanje je v omenjeni zadevi nepotrebno. Tudi ne drži navedba v izpodbijanem sklepu, da predlagateljica ne uveljavlja izvirnega načina. Predlagateljica izpolnjuje pogoje iz prve točke 79. člena Zakona o zemljiški knjigi ( v nadaljevanju ZZK-1). Zato se pritožnica ne strinja z drugačnim stališčem sodišča prve stopnje. Vse to je pritožnica še enkrat natančno pojasnila tudi v svojem ugovoru. Zato predlaga spremembo odločitve tako, da se predlagana zaznamba dovoli, saj V.M. nepremičnino prodaja.

Pritožba je utemeljena, kot izhaja iz razlogov v nadaljevanju.

Predlagateljica je predlog za zaznambo tožbe utemeljevala z razširitvijo tožbe v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Kopru opr.št. P1, vloženo dne 28.6.2011 zoper V.M.. Iz te vloge in ugotovitve sodišča prve stopnje izhaja, da je zoper V.M. uperila zahtevek na ugotovitev njene lastninske pravice na delu nepremičnine parc.št. 1111 k.o. P., ki naj bi jo pridobila tako na podlagi kupoprodajne pogodbe, kot tudi s priposestvovanjem. S tem, ko se je (med drugim) sklicevala na pridobitev vtoževane lastninske pravice s priposestvovanjem, je nedvomno zatrjevala zahtevani izviren način, ki ga kot pogoj za zaznambo v primeru spora o lastninski pravici predvideva določba 1. točke prvega odstavka 79. člena ZZK-1. Okoliščina, da predlagateljica (tožnica) svoj ugotovitveni zahtevek hkrati utemeljuje še na pravnoposlovni podlagi (izvedeni način), pri tem ni odločilnega pomena. Zadošča, da je izkazala vsebino tožbe, ki ustreza pogojem iz 79. člena ZZK-1 za zaznambo spora. Poleg tega se zemljiškoknjižno sodišče s presojo zahtevka oz. njegovo utemeljenostjo ne sme ukvarjati (to je stvar pravdnega sodišča), zato je po nepotrebnem izpostavljalo dilemo, ki jo po njegovem ustvarja sklicevanje na izviren in izvedeni način pridobitve lastninske pravice in je nesprejemljiva tudi njegova ocena, da je v predmetnem postopku predlagateljica lastninsko pravico na spornem poslovnem prostoru pridobila na podlagi kupoprodajne pogodbe, sklenjene 22.2.1992, torej na derivativen način. Drugačno razlogovanje sodišča prve stopnje je pravno zmotno.

Pritožbeno sodišče ne more pritrditi niti pravni presoji sodišča prve stopnje, da predlog ni utemeljen tudi zato, ker je med strankama sporen le poslovni prostor, ne pa cela nepremičnina, zaradi česar naj ne bi bilo mogoče dovoliti zaznambe na celotni parceli. št. 1111/0 k.o. P. Tudi tedaj, ko se zatrjuje priposestvovanje dela nepremičnine, so izpolnjeni pogoji za zaznambo spora po 79. členu ZZK-1 (primerjaj VSL sklep II Cp 2487/2009, VSK sklep I Cp 542/2007). Treba je upoštevati, da gre za zaznambo dejstva (spora) in izhajati iz namena tega vpisa ter s tem v zvezi tudi iz določbe prvega odstavka 63. člena v zvezi s šestim in četrtim odstavkom 13.a člena ZZK-.1, glede na katere se pravno dejstvo vpiše pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine, na katero se nanaša. Ob stališču sodišča prve stopnje v primerih, ko se vtožuje del zemljiške parcele, instituta zaznambe niti ne bi bilo mogoče uporabiti. Za to v zakonu ni podlage. Stvar pravde pa je, ali bo tožnik dosegel izdajo sodbe glede vtoževanega spornega dela, ki bo tudi izvršljiva oz. bo omogočala realizacijo v zemljiški knjigi (kar predpostavlja ustrezno delitev oz. elaborat delitve nepremičnine), in s tem dosego cilja, ki ga dejansko zasleduje z zaznambo spora - pridobitev listine za vknjižbo pridobitve pravice v njegovo korist z učinkom od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora. Vendar to v zdajšnji fazi, pri odločanju o sami zaznambi spora ni pravno pomembno.

Ne glede na ugotovljeno zmotno uporabo materialnega prava pa pritožbeno sodišče izpodbijane odločitve ni moglo spremeniti v ugodilno. Kot izhaja iz spisovnih podatkov, se namreč sodišče prve stopnje ni ukvarjalo s tem, ali so predlogu priložene vse listine, ki jih zahteva zakon za to vrsto vpisa. Glede na 79. člen ZZK-1 lahko sodišče dovoli zaznambo spora le, če je predlogu za zaznambo spora priložena ne le ustrezna tožba (kar je bilo predmet preizkusa zgoraj), temveč tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe oz. predloga in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek (tretji odstavek 79.člena ZZK-1). Glede slednjega pa iz vsebine predlogu priloženih prilog ne izhaja, da bi bilo potrdilo o vložitvi razširitve tožbe, na kateri sloni konkretni zemljiškoknjižni predlog, predloženo. Ker je predložitev potrebnih listin procesna predpostavka za odločanje o predlogu, vpisa ni mogoče dovoliti, če niso priložene predlogu za vpis. V teh primerih mora sodišče prve stopnje predlog zavreči (glej 146. člen ZZK-1), predlagatelj pa ima možnost v ugovornem postopku odpraviti pomanjkljivosti in s tem doseči ugodilno odločitev o vpisu (158. člen ZZK-1). Sodišče prve stopnje je to ureditev spregledalo in s tem je bila predlagatelju odvzeta možnost, da pomanjkljivost glede listine sanira ob vložitvi ugovora - v osemdnevnem roku od prejema sklepa, s katerim je bil seznanjen o pomanjkljivosti.

Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da izpodbijani sklep ter sklep zemljiškoknjižnega pomočnika razveljavi in zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), pri čemer bo moral tudi pritožnik, če si bo hotel zagotoviti uspeh v postopku, pred ponovnim odločanjem zgoraj navedene ugotovitve upoštevati in nemudoma dostaviti manjkajoče potrdilo pristojnega sodišča, ki bo izkazovalo, da je bila zatrjevana razširitev tožbe v pravdi opr. št. P 1 vložena pred začetkom tega postopka.