Jedro

Dedič je pasivno legitimiran v pravdi zaradi plačila zapustnikovega dolga, čeprav zapuščinska obravnava ni bila opravljena, ker ni bilo premoženja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pozvalo dediča po prvotnem tožencu D. S., J. S. in F. P., da prevzameta postopek, in sklenilo, da se (prekinjeni) pravdni postopek nadaljuje.

2. Zoper sklep je J. S. vložil pravočasno pritožbo in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Pojasnjuje, da je oče prvotnega toženca, ki je umrl brez premoženja in zapuščinska obravnava ni bila opravljena, zato za njegove dolgove ne odgovarja. Tudi ga ni mogoče šteti za dediča v smislu, da bi prevzel pravdo skladno z določili 208. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Če ni premoženja, tudi dedičev ni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dedič pasivno legitimiran v pravdi zaradi plačila zapustnikovega dolga, čeprav zapuščinska obravnava ni bila opravljena, ker ni bilo premoženja (primerjaj Zupančič, Dedno pravo, ČZ Uradni list RS 1991, stran 195, točka 547; odločba VSHGž 1080/58). Ne glede na to, da zapuščinske obravnave po pokojnemu tožencu D. S. ni bilo, ker ni zapustil premoženja, je torej odločitev sodišča prve stopnje o (procesnem) nadaljevanju postopka (tudi) z zapustnikovim očetom J. S. (zapustnik ni bil poročen in ni imel otrok), pravilna in zakonita, v skladu z določbo 208. člena ZPP.

5. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

6. Ker je bila tako J. S. kot F. P. (zamudna) sodba že vročena (hkrati z izpodbijanim sklepom), jima po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa (in po vročitvi) teče pritožbeni rok za vložitev pritožbe zoper že izdano sodbo.