Jedro

V trenutku vložitve predloga za izvršbo je po sodni poravnavi v plačilo zapadel le prvi obrok, kljub temu pa je upnik izvršbo zahteval zaradi izterjave celotne terjatve, torej tudi še nezapadlega obroka, in sicer na podlagi v sodni poravnavi dogovorjenega pogoja za predčasno zapadlost celotne terjatve. Zapadlost celotne terjatve torej ob ugotovljenem v trenutku vložitve in odločanja o predlogu za izvršbo ni izhajala iz zapisnika o sodni poravnavi, saj je bila odvisna od nastopa bodočega, negotovega dejstva, nastop katerega (in posledično takojšnjo zapadlost celotne terjatve) pa je treba izkazovati s kvalificirano listino, to je z javno ali s po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno sodno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

Za terjatve iz notarskih zapisov je v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ predvidena možnost poenostavljenega izkazovanja zapadlosti (zgolj z upnikovo enostransko izjavo), medtem ko za izkazovanje zapadlosti terjatve iz sodne poravnave taka možnost zakonsko ni predvidena oziroma ZIZ predvideva izkazovanje zapadlosti izključno s kvalificirano listino.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih III. točki in zavrnilnem delu IV. točke izreka potrdi.

II.Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog upnika zoper dolžnika na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani II Pg 1728/2022 z dne 26. 6. 2023 zaradi izterjave glavnice 45.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2023 dalje do plačila in s tem sklepom odmerjenih izvršilnih stroškov in vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov s pripadki dovolilo izvršbo na dolžnikove premičnine in na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet (I. točka izreka sklepa). Za izvršitelja je določilo A. A. (II. točka izreka sklepa). Predlog za izvršbo je zavrnilo v delu, v katerem je upnik predlagal izvršbo glede glavnice v višini 30.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2023 dalje do plačila (III. točka izreka sklepa). Sklenilo je še, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 138,40 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje, višji zahtevek upnika za povrnitev stroškov pa je zavrnilo (IV. točka izreka sklepa).

2.Zoper III. točko in zavrnilni del IV. točke izreka sklepa se pravočasno po pooblaščencih pritožuje upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5.Sodišče skladno s prvim odstavkom 17. člena ZIZ izvršbo dovoli na podlagi izvršilnega naslova, po 1. točki drugega odstavka istega člena pa je izvršilni naslov tudi izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava. Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla (prvi odstavek 20. člena ZIZ), zapadlost terjatve pa se dokazuje z zapisnikom o sodni poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Če zapadlosti na način iz prejšnjega odstavka ni mogoče dokazati, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla (tretji odstavek 20. člena ZIZ).

6.Upnik je predlog za izvršbo vložil na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II Pg 1728/2022 dne 26. 6. 2023. Navedel je, da se je v sodni poravnavi dolžnik zavezal v poplačilo svojih obveznosti iz gospodarskih sporov upniku plačati znesek 75.000,00 EUR v dveh obrokih, in sicer 50.000,00 EUR najkasneje do 30. 6. 2023 in 25.000,00 EUR najkasneje do 30. 9. 2023. V primeru zamude se je zavezal plačati tudi zakonske zamudne obresti. V poravnavi je bilo nadalje dogovorjeno, da v primeru, če dolžnik do vključno 30. 6. 2023 ne poravnava v celoti prvega obroka v znesku 50.000,00 EUR, z naslednjim dnem v plačilo zapade celotna glavnica 75.000,00 EUR. Upnik je pojasnil, da dolžnik do 30. 6. 2023 prvega obroka ni poravnal, zato je s 1. 7. 2023 v plačilo zapadla celotna terjatev. Posledično je predlagal izvršbo zaradi izterjave glavnice 75.000,00 EUR, že nateklih zakonskih zamudnih obresti v znesku 98,63 EUR, zakonskih zamudnih obresti od zneska 75.000,00 EUR za čas od vložitve predloga za izvršbo dalje do plačila in stroškov izvršilnega postopka s pripadki.

7.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo dovolilo le glede zneska 45.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2023 dalje do plačila in dela stroškov, v ostalem pa je predlog za izvršbo zavrnilo. Obrazložilo je, da glede dela prvega obroka v višini 5.000,00 EUR sodna poravnava plačila ne določa upniku, temveč upniku pridruženi stranki B. d.o.o., upnik pa ni izkazal, da bi v tem delu terjatev prešla nanj v smislu 24. člena ZIZ (v tem delu se upnik s stališčem sodišča prve stopnje strinja). Glede drugega obroka v znesku 25.000,00 EUR pa je sodišče prve stopnje obrazložilo, da zapadlost tega obroka iz sodne poravnave ne izhaja, prav tako upnik predčasne zapadlosti tega dela terjatve ni izkazal skladno z 20. členom ZIZ.

8.Višje sodišče takemu zaključku sodišča prve stopnje pritrjuje. V trenutku vložitve predloga za izvršbo je po sodni poravnavi v plačilo zapadel le prvi obrok, kljub temu pa je upnik izvršbo zahteval zaradi izterjave celotne terjatve, torej tudi še nezapadlega obroka, in sicer na podlagi v sodni poravnavi dogovorjenega pogoja za predčasno zapadlost celotne terjatve. Zapadlost celotne terjatve torej ob ugotovljenem v trenutku vložitve in odločanja o predlogu za izvršbo ni izhajala iz zapisnika o sodni poravnavi, saj je bila odvisna od nastopa bodočega, negotovega dejstva, nastop katerega (in posledično takojšnjo zapadlost celotne terjatve) pa je treba izkazovati s kvalificirano listino, to je z javno ali s po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno sodno odločbo, izdano v pravdnem postopku (drugi in tretji odstavek 20. člena ZIZ).1, 2 Iz podatkov spisa izhaja, da upnik zahtevi po izkazu zapadlosti s kvalificirano listino v smislu teh določb ni zadostil, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje.

9.Da bi predložil kvalificirano listino, upnik v pritožbi niti ne trdi. Nasprotno meni, da v predmetni situaciji, ko je zapadlost obveznosti vezana na nastop negativnega dejstva (neplačilo prvega obroka), zapadlosti ni dolžan izkazovati na način iz drugega in tretjega odstavka 20. člena ZIZ, temveč zadošča, da zatrjuje, da je takšno negativno dejstvo nastopilo. Upnik se ob tem sklicuje na VSRS Sklep III Ips 26/2019 z dne 23. 7. 2019 , takim navedbam pa ni mogoče slediti. Vrhovno sodišče je sicer res zavzelo stališče, ki ga navaja upnik, vendar pa se to stališče nanaša na izkazovanje zapadlosti terjatev iz notarskega zapisa in ga ni mogoče širiti tudi na izkazovanje zapadlosti terjatve iz sodne poravnave. Za terjatve iz notarskih zapisov je namreč v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ predvidena možnost poenostavljenega izkazovanja zapadlosti (zgolj z upnikovo enostransko izjavo), medtem ko za izkazovanje zapadlosti terjatve iz sodne poravnave taka možnost zakonsko ni predvidena oziroma ZIZ po že obrazloženem predvideva izkazovanje zapadlosti izključno s kvalificirano listino.

10.Pritožbeno stališče upnika, da je zapadlost celotne terjatve izkazal že zgolj z zatrjevanjem neplačila prvega obroka, se torej izkaže za napačno, odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo v tem obsegu pa je zato pravilna. Posledično je sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi tudi izvršilne stroške pravilno odmerilo zgolj glede na delni uspeh s predlogom in upnikov stroškovni zahtevek v višjem znesku pravilno zavrnilo.

11.Po obrazloženem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanih III. točki in zavrnilnem delu IV. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12.Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

-------------------------------

1Prim. dr. Damjan Orož, Ugovor v izvršbi in njegov vpliv na stopnjo pravne varnosti, doktorska disertacija, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, 2018, stran 115.

2Tako tudi VSL Sklep II Ip 1504/2022 z dne 13. 12. 2022, VSL Sklep I Ip 833/2022 z dne 24. 8. 2022, VSL Sklep II Ip 131/2022 z dne 16. 2. 2022, VSL Sklep III Ip 3476/2016 z dne 7. 12. 2016, VSL sklep I Ip 2817/2016 z dne 26. 10. 2016...

3Podobno stališče tudi VSRS Sklep II Ips 46/2022 z dne 5. 10. 2022.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 20a, 20a/3, 24