13. 7. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 524/2001 z dne 12. 3. 2002 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 333/97 z dne 7. 3. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče je zavrnilo pritožnikov ugotovitveni zahtevek, da je pogodba o prodaji nepremičnin, sklenjena med toženima strankama, nična. Zavrnilo je tudi zahtevek, da sta toženi stranki dolžni pritožniku priznati pravico uporabe oziroma podrejeno lastninsko pravico na spornih parcelah in mu izdati listino, primerno za vpis njegove pravice uporabe (podrejeno lastninske pravice) v zemljiško knjigo. Z izpodbijano sodbo je Višje sodišče v Kopru zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik prvostopenjski sodbi očita, da ni obrazložena (sodišče naj se ne bi opredelilo do njegovih tožbenih navedb in mu tako odreklo sodno varstvo), nelogična in dokaz nesprejemljivega postopanja in arbitriranja. V pritožbi naj bi izrecno izpostavil, da je bil prenos nepremičnin izvršen v nasprotju s prisilnim predpisom, to je brez izdaje odločbe od odvzemu posesti. Ker naj bi Višje sodišče na njegovo trditev ne odgovorilo, pač pa je potrdilo prvostopenjsko odločbo, naj bi mu bili odvzeti tako pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave) kot tudi lastninska pravica (33. člen Ustave).

Zatrjuje tudi kršitev 22. člena Ustave ter Protokola št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in v skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zato pravilna uporaba prava sama po sebi ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem.

4.Očitki pritožnika, da je izpodbijana sodba arbitrarna, ne držijo. Z vidika kršitve 22. člena Ustave bi bil lahko relevanten le očitek pritožnika, da se Višje sodišče ni opredelilo do njegovih pritožbenih navedb. Ta očitek pa ni utemeljen, saj je Višje sodišče pritožniku pojasnilo, zakaj je štelo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje za razumljivo, prav tako pa je obrazložilo stališče, zakaj je štelo, da pogodba ni nična. S ponavljanjem argumentov, s katerimi pritožnik v pravdi ni uspel, ne more utemeljiti kršitve pravice iz 22. člena Ustave. Iz 22. člena Ustave tudi ne izhaja, da se je sodišče dolžno opredeliti do vseh navedb, temveč samo do tistih, ki so za odločitev pravno pomembne.

5.Vsebina 1. člena Protokola št. 1 k EKČP je konkretizirana v človekovi pravici do zasebne lastnine (33. člen Ustave).

6.Ustavno sodišče je zato zatrjevano kršitev EKČP presojalo z vidika varovane ustavne pravice, ki vsebinsko ustreza določbam EKČP. Zgolj zatrjevana napačna odločitev sodišča tudi za utemeljitev kršitve pravice iz 33. člena Ustave ne zadošča. Za kršitev te pravice bi namreč šlo, če bi sodišče izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi stališča, ki je z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Pritožnik pa tega z navedbami, s katerimi sodišču očita zgolj napačno uporabo materialnega prava, ne izkaže.

Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave vsakomur zagotavlja, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.

7.Kršitve te pravice ni mogoče utemeljevati zgolj z navedbo, "da je sodišče zagrešilo vrsto kršitev, najhujšo pa v tem, da je odreklo sodno varstvo." Dejstvo, da odločitev sodišč ni v korist pritožnika, pa tudi ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 23. člena Ustave.

Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger