Jedro

Sodišče prve stopnje je kršilo določbo 4. člena ZOPOKD, ker je ustavilo postopek o prekršku na podlagi stališča, da je izključena odgovornost samostojnega podjetnika posameznika za prekršek, ker je odgovornost za nadzor nad pravilno obremenitvijo vozil "prenesel" na voznike.

Izrek

Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Specializirana enota za nadzor prometa Ljubljana je zoper samostojnega podjetnika R.M. dne 13.7.2006 izdala plačilni nalog zaradi prekrška po šestem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 69. člena ZVCP-1 in po osmem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 70. člena ZVCP-1. Za vsak prekršek mu je bila izrečena globa 100.000,00 SIT. Prvi prekršek naj bi storil s tem, ko je pri njemu zaposleni voznik T.M. vozil vlečno vozilo s polpriklopnikom v naselju Dolga vas iz smeri Republike Madžarske, pri tem je skupna masa vozila in tovora znašala 44.800 kg, kar je presegalo največjo dovoljeno maso (38.440 kg), presežena pa je bila tudi na 21.000 kg omejena osna obremenitev, ki je znašala 25.200 kg. Drugi prekršek pa je storil, ker ni imel dovoljenja pristojnega organa, ki bi ga moral imeti, saj je glede na preseženo skupno maso in osno obremenitev šlo za izredni prevoz. Zoper plačilni nalog je R.M. vložil zahtevo za sodno varstvo, v kateri je navedel, da za očitani prekršek ne more biti odgovoren, saj je izdal priložen Akt o notranji kontroli, podpisan s strani vseh voznikov, v katerem je opredeljena odgovornost voznika in se ne more prenašati na podjetnika. Okrajno sodišče v Lendavi je s sodbo z dne 28.9.2007 navedeni plačilni nalog odpravilo in postopek o prekršku ustavilo.

2. V zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec navaja, da je sodišče s predmetno sodbo kršilo 14. člen ZP-1 v zvezi s prvim in drugim odstavkom 15. člena ZP-1. Očita mu napačno presojo o izključeni odgovornosti samostojnega podjetnika posameznika za prekršek, ker je odgovornost za pravilno naložen tovor "prenesel" na voznike. Po 14. členu ZP-1 samostojni podjetnik posameznik, ki zaposluje druge osebe, odgovarja za prekršek smiselno enako kot pravna oseba. Hkrati pa odgovarja tudi pri njemu odgovorna oseba, če je bil prekršek storjen z njenim ravnanjem ali opustitvijo (prvi in drugi odstavek 15. člena ZP-1). Status odgovorne osebe je po odredbi delodajalca R.M. imel T.M., ki je vozil tovorno vozilo in mu je kot odgovorni osebi policija izdala plačilni nalog, ne pa kot vozniku, ki sicer za prekršek posebej odgovarja. Ker je bil kaznovan kot odgovorna oseba, je v skladu s 70. členom ZP-1 policija pravilno izvedla enoten postopek s tem, ko je izdala plačilni nalog tudi samostojnemu podjetniku R.M. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da je bil s predmetno sodbo kršen 14. člen v zvezi s prvim in drugim odstavkom 15. člena ZP-1. 3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti, ki je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku poslana storilcu prekrška, je bila vrnjena Vrhovnemu sodišču z oznako "ni dvignil".

B.

4. Po blanketni določbi 14. člena ZP-1 se za odgovornost pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, ki zaposluje druge osebe, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, o pogojih, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje. Že Kazenski zakonik (KZ) v 33. členu določa kot osnovni pogoj za odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje, da je le-tega storilec izvršil v njegovem imenu, na njegov račun ali v njegovo korist. Navedene formalne temelje vsebuje tudi 4. člen Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) in jih dopolnjuje še z naslednjimi materialnimi temelji:

1. če pomeni storjeno kaznivo dejanje izvršitev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve njenih vodstvenih ali nadzornih organov; ali 2. če so njeni vodstveni ali nadzorni organi vplivali na storilca ali mu omogočili, da je storil kaznivo dejanje; ali 3. če razpolaga s protipravno pridobljeno premoženjsko koristjo ali uporablja predmete, nastale s kaznivim dejanjem; ali 4. če so njeni vodstveni ali nadzorni organi opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev. Po 15. členu ZP-1 je odgovorna oseba odgovorna za tisti prekršek, ki ga stori pri opravljanju poslov, za katere je pooblaščena pri pravni osebi oziroma samostojnem podjetniku posamezniku, pri državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti. Odgovorna je za prekršek, če je bil storjen z njenim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je Okrajno sodišče v Lendavi je s sodbo z dne 28.9.2007 odpravilo plačilni nalog, izdan zoper storilca R.M. zaradi prekrška po šestem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 69. člena ZVCP-1 in po osmem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 70. člena ZVCP-1 in postopek o prekrški na podlagi 8. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo. Navedlo je, da morata biti glede na smiselno uporabo ZOPOKD, določeno po 14. členu ZP-1, za odgovornost pravnih oseb kumulativno podana vsaj en formalni in en materialni temelj iz 4. člena ZOPOKD. V konkretni zadevi pa ti temelji niso bili podani, saj je 21. člen Akta o ureditvi notranje kontrole storilca - samostojnega podjetnika (akt) določal, da pri nalaganju, prelaganju in razlaganju blaga aktivno sodelujejo vozniki, ki odgovarjajo za pravilno naložen tovor ter da za neizvajanje teh aktivnosti vozniki odgovarjajo samostojno (ne glede na 2. člen tega akta po katerem za opravljanje notranje kontrole odgovarja prevoznik-samostojni podjetnik posameznik M.R.), kršitev pa pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti. T.M. je dne 17.2.2004 s podpisom potrdil, da je seznanjen z navedenim aktom. Obrazložilo je, da Akt o ureditvi notranje kontrole pri prevoznikih predpisuje podzakonski predpis, to je Pravilnik o notranji kontroli (Uradni list RS, št. 137/2004).

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da se je sodišče glede Pravilnika o notranji kontroli sklicevalo na kasneje veljaven predpis, saj je bil akt z dne 17.2.2004 izdan ob upoštevanju takrat veljavnega Pravilnika o notranji kontroli (Uradni list RS, št. 70/1999), ki v 4. členu določa, da za pravilno izvajanje predpisov o notranji kontroli odgovarja prevoznik, ki za to dejavnost zadolži odgovorno osebo. Samostojni podjetnik posameznik opravlja notranjo kontrolo sam. Glede na v uvodu navedeno pravno podlago Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bil predmetni akt izdan na podlagi prvega odstavka 101. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-1-UBB1, Uradni list RS, št. 113/2003), ki določa, da je domači prevoznik, ki izvaja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz za lastne potrebe v cestnem prometu, dolžan izvajati trajno kontrolo nad predpisanimi pogoji glede vozil in izvajanjem drugih predpisanih ukrepov, od katerih je odvisna varnost cestnega prometa. Po drugem odstavku 101. člena ZPCP-1-UBB1 se z notranjo kontrolo zagotavlja predvsem nadzor nad pravilno obremenitvijo vozil (število potnikov, teža tovora, pravilnega natovarjanja, označitve tovora in podobno). V skladu s četrtim odstavkom 101. člena ZPCP-1-UBB1 organizacijo notranje kontrole, pristojnosti in izvajanje notranje kontrole uredi domači prevoznik s svojimi akti. Glede na to, da je bil akt izdan na podlagi prvega odstavka 101. člena ZPCP-1-UBB1, ki predpisuje, da je domači prevoznik dolžan izvajati trajno kontrolo nad predpisanimi pogoji glede vozil, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je prevoznik - samostojni podjetnik R.M. s tem, ko je vso odgovornost prenesel na voznike ( 21. člen akta), akt izdal v nasprotju s prvim odstavkom 101. člena ZPCP-1-UBB1. S tem je kot nadzorni organ opustil dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njemu podrejenih delavcev (četrta točka 4. člena ZOPOKD). Poleg navedenega materialnega temelja za odgovornost samostojnega podjetnika kot pravne osebe je bil sočasno izpolnjen tudi formalni temelj, saj je bil prekršek storjen v korist samostojnega podjetnika, zato Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bila odgovornost samostojnega podjetnika kot pravne osebe po 4. členu ZOPOKD podana in je Okrajno sodišče v Lendavi z drugačno ugotovitvijo kršilo navedeno določbo. S tem pa ni podana kršitev določbe 14. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 15. člena ZP-1, katere ugotovitev predlaga vrhovni državni tožilec v zahtevi. Določba 14. člena ZP-1 namreč predpisuje, da se za odgovornost samostojnega podjetnika posameznika, ki zaposluje druge osebe, o pogojih, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče na podlagi temeljev, ki so določeni v 4. členu ZOPOKD, odgovornost samostojnega podjetnika R.M. presojalo v skladu s 14. členom ZP-1. 7. Predlog vložnika naj se ugotovi, da je bil s predmetno sodbo kršen 14. člen v zvezi s prvim in drugim odstavkom 15. člena ZP-1, je Vrhovno sodišče na podlagi v prejšnji točki navedenih razlogov zavrnilo.