Jedro

Sodišče določi dolžino trajanja nadzorovane obravnave v sorazmerju s težo duševne motnje in njenih posledic na duševnem zdravju, pri tem upošteva mnenje izvedenca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. Pr 145/2023 z dne 29. 11. 2023 je sodišče prve stopnje sklenilo: ″I. Predlogu predlagatelja se ugodi in se g. A. A., rojenega ..., stalno stanujočega ..., sprejme v nadzorovano obravnavo Psihiatrične bolnišnice Vojnik za dobo do šestih mesecev, šteto od 29. 11. 2023. II. Za koordinatorja nadzorovane obravnave se imenujeta B. B., dipl. zn., in C. C., univ. dipl. soc. del, ki ju v primeru odsotnosti nadomešča D. D., dipl. m. s., vsi zaposleni pri izvajalcu nadzorovane obravnave, z nalogo, da v sodelovanju z A. A., njegovim morebitnim zastopnikom ter delovno skupino, ki jo imenuje direktor psihiatrične bolnišnice in je sestavljena iz zdravnika, socialnega delavca, medicinske sestre in drugih strokovnjakov, najbližje osebe in drugih, ki lahko vplivajo na potek nadzorovane obravnave: - pripravita predlog načrta nadzorovane obravnave; - koordinirata potek izvajanja načrta nadzorovane obravnave in - A. A. nudita celostno podporo pri nadzorovani obravnavi.″ Sodišče prve stopnje je takšno odločitev sprejelo na podlagi predloga predlagatelja, ki je dne 13. 11. 2023 vložil predlog za sprejem nasprotnega udeleženca na zdravljenje v nadzorovano obravnavo. Temu predlogu je bilo predloženo psihiatrično mnenje z dne 10. 11. 2023. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 80. člena ZDZdr o sprejemu v nadzorovano obravnavo in je zato tudi s sklepom odločilo, da se osebo sprejme v nadzorovano obravnavo za obdobje, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. Sodišče je določilo tudi koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrste in obseg njegovih pooblastil, kar je v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZDZdr v zvezi s tretjim odstavkom 48. člena ZDZdr v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZDZdr. Sodišče je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec bil s pravnomočnim sklepom z dne 29. 9. 2023 zadržan na oddelku pod posebnim nadzorom PBV za dobo do dveh mesecev, to je do 29. 11. 2023. Pri zadržanemu je prisotna huda in ponavljajoča se duševna motnja paranoidne shizofrenije, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojih ravnanj, v posledici česar v takšnem stanju hudo ogroža tudi svoje kot tuje zdravje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je psihoza sicer pri nasprotnem udeležencu v velikem delu umaknila, ni pa še sam sposoben zdravljenja, saj bi brez nadaljnje kontrole opustil zdravila in bi se ponovno pri njemu pojavile kršitve javnega reda, zanemaril bi se in ne bi se ustrezno prehranjeval, zato je potrebno zdravljenje v nadzorovani obravnavi, s čimer se je nasprotni udeleženec strinjal. Ima pa dvakrat mesečno tudi pregled pri psihiatrinji in prejema depo terapijo. Sodišče je pridobilo tudi izjavo najbližje osebe, ki ji je povedala, da se strinja z zdravljenjem v nadzorovani obravnavi. Na podlagi mnenja izvedenke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nasprotni udeleženec zaradi bolezensko spremenjenega mišljenja in percepcije okolice ima v času poslabšane duševne motnje hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Bolnišnično zdravljenje je glede na izvid lečeče psihiatrinje, končano. Akutna psihotična simptomatika se je večinoma umaknila in je nasprotni udeleženec trenutno sposoben sodelovati v sklopu nadzorovane obravnave v domačem okolju. V sklopu nadzorovane obravnave bodo zagotovljeni redni obiski pri psihiatrinji ter redna aplikacija depo terapije. Sodišče je ugotovilo, da je nadaljnje zdravljenje v sklopu nadzorovane obravnave potrebno in strokovno utemeljeno. Glede na še vedno slabo izraženo bolezensko uvidevnost pa je sodišče prve stopnje sledilo mnenju izvedenke in je odločilo, da traja nadzorovana obravnava šest mesecev, ker v kratkem ni za pričakovati bistvenega izboljšanja uvidevnosti in samostojnosti pri rednem jemanju terapije. Krajše trajanje nadzorovane obravnave bi glede na njegovo neuvidevnost privedlo do tega, da bi kmalu opustil zdravila in tvegal poslabšanje bolezni z vsemi zapleti. Sodišče prve stopnje je zato odločilo, da traja šestmesečno obdobje zdravljenja v nadzorovani obravnavi od 29. 11. 2023 dalje. O stroških, nastalih na prvi stopnji je odločilo, da le-ti bremenijo sodišče in bo o njih odločalo sodišče s posebnim sklepom

2. Zoper takšno odločitev podaja pritožbo nasprotni udeleženec po pooblaščencu. Sklep sodišča izpodbija v celoti zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve pravil postopka in predlaga, da se sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi pa navaja, da predlog predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v nadzorovano obravnavo ni bil popoln, saj ni vseboval konkretne obrazložitve predloga za sprejem nasprotnega udeleženca v nadzorovano obravnavo. Predlog predlagatelja ni vseboval obrazložitve predlaganega ukrepa in je zato nepopoln. Listina, ki je priloga predlogu, ne more nadomestiti konkretne trditvene podlage v samem predlogu. S tem je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nato v pritožbi navaja, da je nasprotni udeleženec podal soglasje za zdravljenje v nadzorovani obravnavi, pri čemer pa ni soglašal s šestmesečnim trajanjem nadzorovane obravnave. Po mnenju pritožbe je sodišče glede trajanja nadzorovane obravnave nekritično sledilo stališču izvedenke, ki v tej zvezi ni presojalo drugih dokazov. Sodišče pri določanju dolžine trajanja ukrepa ni upoštevalo načela sorazmernosti. V konkretnem primeru razlogi za sprejem v nadzorovano obravnavo za obdobje šestih mesecev niso podani. Nasprotni udeleženec je podal soglasje za zdravljenje v nadzorovani obravnavi, povedal je, da je pripravljen sodelovati v obravnavi, da bo redno jemal zdravila in sodeloval s psihiatrinjo ter da si ima namen poiskati zaposlitev. S tem je izkazal pripravljenost za nadaljnje ambulantno zdravljenje, vendar največ za tri mesece. Sodišče bi moralo pri nasprotnem udeležencu upoštevati vse okoliščine primera in izreči krajši ukrep v trajanju treh mesecev in bi nato, v kolikor bi bili za to podani pogoji lahko ukrep podaljšalo. Sodišče prve stopnje je zmotno določilo dolžino trajanja ukrepa. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena drugim udeležencem tega postopka, ki nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, da predlog predlagatelja z dne 13. 11. 2023 ni bil ustrezno obrazložen. Predlog predlagatelja v tovrstnem predlagalnem postopku, ki ga je nato sodišče prve stopnje obravnavalo, mora vsebovati razen podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, tudi navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogoja za izrek predlaganega ukrepa. Predlog mora vsebovati tudi predlog za postavitev koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil. Postopek z nepopolnim predlogom je pridržan sodišču prve stopnje in sodišče prve stopnje je na podlagi podanega predloga, katerega je štelo za popolnega, lahko izvedlo v celoti zakonit postopek za sprejem zadržane osebe v nadzorovano obravnavo. Iz vpogleda v predlog PBV za vključitev v nadzorovano obravnavo izhaja, da je predlagatelj vložil predlog po 81. členu v zvezi z 80. členom ZDZdr. V predlogu je predlagal imenovanje koordinatorja nadzorovane obravnave, kateri ima vsa pooblastila iz 87. člena ZDZdr. Predlagane so bile konkretne osebe. Glede predloga za podanost pogojev za izrek nadzorovane obravnave pa se je predlagatelj skliceval na psihiatrično mnenje izvedenke. Iz tega mnenja, ki je sestavni del predloga izhaja, da predlagatelj ponovno podaja predlog na sodišče, 15 dni pred iztekom roka iz sklepa sodišča v zvezi z zdravljenjem na varovanem oddelku. Pri pacientu gre za pogosta poslabšanja bolezni s heterogenim vedenjem, v preteklosti je imel tudi resne poskuse samomora v sklopu psihotičnega poslabšanja. Pacient funkcionira v domačem okolju močno okrnjeno. Ogrožanje ni prisotno samo v smislu vedenjskih poslabšanj, temveč tudi v slabši skrbi za svoje korist in pravice. Pacient se z vključitvijo v nadzorovano obravnavo strinja. Predlaga se tudi ustrezna terapija in navedena je tudi diagnoza duševne motnje. Predlogu je bilo predloženo mnenje psihiatra, ki ni bilo starejše od sedem dni (glej list. št. 56 spisa). Predlog predlagatelja je tako bil podan v skladu z določbo člena 81 in 40 ZDZdr, kar kaže na to, da je sodišče prve stopnje lahko nato v nadaljevanju, izvedlo v celoti zakonit postopek za sprejem osebe v nadzorovano obravnavo. Pritožba v tem delu tako ni utemeljena.

6. Neutemeljeno pritožnik v pritožbi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o tem, ko je odločilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme v nadzorovano obravnavo za dobo do šestih mesecev, šteto od 29. 11. 2023. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je nasprotni udeleženec podal soglasje za izvajanje nadzorovane obravnave, v spisu pa ni podatka, da ni soglašal s šestmesečnim trajanjem nadzorovane obravnave. V konkretnem primeru so obstajali vsi razlogi za sprejem v nadzorovano obravnavo za obdobje šestih mesecev. Sodišče prve stopnje je določilo najdaljšo možno dobo trajanja tega ukrepa in je pri tem dokazno ocenilo mnenje izvedenke. Sodišče prve stopnje je dokazno ocenilo celoten potek duševnega zdravljenja do sedaj zadržane osebe in je zaključilo, da bo vključenost nasprotnega udeleženca v nadzorovano obravnavo lahko preprečila ponovno poslabšanje bolezni, ki se lahko zgodi že ob manjšem nesodelovanju v zdravljenju (opustitev terapije) in s tem povezane hude spremembe v smislu (hujšega) upada funkcioniranja, kar bi po oceni sodišča lahko povzročilo hudo ogrožanje ter hospitalizacijo. S pomočjo koordinatorjev pa bo sodeloval pri zdravljenju in pri zaposlitvi in zaposlitvenih rehabilitacij, saj je zadržani sam na naroku povedal, da razmišlja v tej smeri. Sodišče prve stopnje je upoštevalo pri določitvi dobe trajanja, da je za okrevanje po diagnosticirani tenziji oblike duševne bolezni potreben dolgotrajni proces in da bo lahko nasprotni udeleženec ob nadaljnji strokovni podpori in tudi ob podpori najbližje osebe v nadaljevanju življenja ustrezno funkcioniral in uresničeval svoje cilje, v kolikor bo naprej dosledno sledil navodilom in nasvetom strokovno usposobljenih oseb, ki bodo izvajali nadzorovano obravnavo na domu. Sodišče prve stopnje je dokazno ocenilo mnenje izvedenke v tej zvezi in je ugotovilo, da gre pri nasprotnem udeležencu za hudo in ponavljajočo se duševno bolezen, pri čemer pa glede na še vedno slabše izraženo uvidevnost za svojo bolezen, v kratkem ni za pričakovati samostojnosti pri rednem jemanju terapije in bi krajše trajanje nadzorovane obravnave privedlo do tega, da bi nasprotni udeleženec kmalu opustil zdravila in tvegal poslabšanje bolezni z vsemi zapleti, ki so se pri njemu pojavili v preteklosti. Iz medicinske dokumentacije namreč izhaja, da je nasprotni udeleženec v obdobju poslabšanja bolezni, do katerega je prišlo zaradi opustitve jemanja zdravil, resno ogrožal lastno in tuje zdravje. Pri določitvi časovnega obdobja zdravljenja gre tudi za strokovno vprašanje s področja psihiatrije, o katerem je odločilno mnenje izvedenca. Odločitev o šestmesečnem zdravljenju v nadzorovani obravnavi ne pomeni nesorazmeren poseg v osebno svobodo nasprotnega udeleženca, ker se s to nadzorovano obravnavo skuša pri nasprotnem udeležencu doseči stabilno duševno zdravje, ki je sedaj bilo zelo porušeno in je tako podana sorazmernost med dolžino trajanja in ogrožanja zdravja do sedaj zadržane osebe, kakor tudi drugih, katere je ogrožal, kot to izhaja iz sklepa sodišča prve stopnje Pr 145/2023 z dne 29. 9. 2023. Pritožba tudi v tem delu tako ni utemeljena.

7. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Izrek sklepa sodišča prve stopnje vsebuje vse sestavine, katere mora vsebovati sklep o izvajanju nadzorovane obravnave in je izdan na podlagi dejanskih ugotovitev o potrebnosti in izpolnjenosti zakonskih pogojev za izvajanje nadzorovane obravnave (80. člen ZDZdr). Sodišče prve stopnje je tudi, kot je obrazloženo, pravilno določilo dobo trajanja izrečenega ukrepa in je pri tem uporabilo ustrezno materialno pravo. Sodišče prve stopnje ni storilo očitano bistveno kršitev določb ZPP iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišču prve stopnje se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZNP-1 in ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8. Nasprotni udeleženec je priglasil tudi stroške za sestavo pritožbe pooblaščenca. Glede na določbo 68. člena ZDZdr stroški postopka bremenijo sodišče in bo tudi o pritožbenih stroških odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.