Jedro

Kadar tožnik na poziv sodišča po 2. odstavku 37. člena ZUS izjavi, da je z novo odločbo, ki je bila izdana med upravnim sporom, zadovoljen, sodišče postopek ustavi. Tožnik ne more zahtevati, da sodišče odloči o glavni stvari, kadar je bila predmet obravnavanega spora odločba o prekinitvi postopka.

Taksna oprostitev učinkuje samo za postopek, v katerem je oprostitev priznana, in drugačna odločitev v drugem postopku, ki ima za podlago druge ugotovitve o tožnikovem premoženjskem stanju, ni nepravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 527/99-13 z dne 24.1.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v izreku pod 1. točko ustavilo postopek na podlagi 3. odstavka 37. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) v zvezi s tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 17.2.1999, ker je tožena stranka med upravnim sporom dne 2.1.2000 izdala drug upravni akt z isto opravilno številko. Z njim je odpravila izpodbijano odločbo ter sporni sklep Upravne enote D., Oddelka za okolje in prostor, z dne 31.3.1998. V smislu 37. člena ZUS je tožnika dne 17.11.2000 pozvalo naj sporoči, če je z novo odločbo zadovoljen, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja na nov upravni akt. Na ta poziv je tožnik sporočil, da je z novo odločbo zadovoljen vendar, ker upravni organ še ni odločil o glavni stvari in, ker tudi na posebno pritožbo zaradi molka organa, ni prejel odločbe, predlaga, naj sodišče nadaljuje postopek in odloči o glavni stvari. V zvezi s takim predlogom je sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je tožnik sprožil upravni spor zaradi prekinitve postopka in bi zato lahko zahteval nadaljevanje postopka v upravnem sporu samo zaradi prekinitve postopka, ne more pa zahtevati, da sodišče nadaljuje postopek o glavni stvari, o kateri, kot tožnik sam navaja, upravni organ še ni odločil. Pod 2. točko izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrne. Iz podatkov v upravnih spisih, ki so priloženi v zvezi z upravnim sporom, št. U 526/99, ki teče pri tem sodišču, izhaja, da je tožnik lastnik nepremičnin in da ima stroje za obdelavo kovin, iz podatkov v upravnih spisih, predloženih v tem upravnem sporu pa izhaja, da je tožnik investitor garaže za kombi. Na podlagi podatkov, ki jih je tožnik posredoval o družinskih članih, pa po presoji sodišča prve stopnje, plačila sodnih taks ne bodo občutno zmanjšala sredstva za njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov.

Tožnik v pritožbi izpodbija obe odločitvi v prvostopnem sklepu in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in dovoli nadaljevanje postopka, v katerem naj se ugotovi in odloči, da mu je tožena stranka neopravičeno prekinila postopek za priglasitev del in predlaga oprostitev plačila sodnih taks. Navaja, da je v drugi sodni zadevi pred prvostopnim sodiščem, pod opr. št. U 528/99-8 sodišče izdalo sodbo v povsem podobni stvari in je bilo o zadevi popolnoma drugače odločeno. Ima občutek, da ga sodišče namenoma zavaja in ga, kljub zahtevi, ne seznani z njegovimi procesnimi pravicami. V zadevi je bilo odločeno tako, kot da njegova utemeljena in upravičena tožba ni bila upravičena. Od tožene stranke namerava zahtevati odškodnino za povzročeno škodo zato želi, da se ta zadeva reši tako, kot je potrebno, ker ob taki odločitvi naslovnega sodišča z odškodninskim zahtevkom pred ustreznim sodiščem ne bi uspel. Nerazumljiva je tudi odločitev pod 2. točko izreka izpodbijanega sklepa, saj je brez prihodkov, če pa naslovno sodišče misli, da bi se lahko preživljal s starim železom, last njegove bivše žene, pa meni, da to ni mogoče. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

K točki 1: Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijani sklep zakonit. Tožena stranka je med upravnim sporom spremenila izpodbijano odločbo, zaradi katere je tožnik sprožil upravni spor in odpravila odločbo upravnega organa prve stopnje. Zato je sodišče prve stopnje tožnika na podlagi 2. odstavka 37. člena ZUS pozvalo, naj sporoči, ali je s poznejšo odločbo zadovoljen in ali vztraja ter v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt. Ker je tožnik sporočil, da je z novo odločbo zadovoljen, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ker je na podlagi 3. odstavka 37. člena postopek ustavilo. Z izdajo novega upravnega akta upravni spor še ni ni postal brezpredmeten, ker je tožena stranka z njim odločila v isti stvari, v kateri je bil že sprožen upravni spor in je bila vložena tožba zoper njen prejšnji upravni akt. S tem, ko je tožnik sporočil, da je s tem aktom zadovoljen in nanj ni razširil svoje tožbe,je sodišče na navedeni zakoniti podlagi pravilno odločilo, ker tako odločitev ZUS izrecno predpisuje.V zvezi s tožnikovim predlogom, naj sodišče nadaljuje postopek in samo odloči o glavni stvari pa je prvostopno sodišče pravilno pojasnilo, da o glavni stvari, ki je predmet odločanja v upravnem postopku, v upravnem sporu, ki je tekel v zvezi z sporno odločbo o prekinitvi postopka, ne more nadaljevati postopka, saj se je tožba nanašala samo na prekinitev in na zakonitost odločbe o prekinitvi postopka.

Razlogi, zaradi katerih tožnik v pritožbi utemeljuje zahtevo za drugačno odločitev, zato niso upoštevni, saj ugotovitvenega sklepa o nezakonitosti odločbe, ki jo je tožena stranka sama odpravila med upravnim sporom in je tožnik izrecno izjavil, da je s novo odločbo zadovoljen, ZUS ne predvideva.

K 2. točki O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, je po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo podatke o tožnikovem premoženju, ki ne izkazujejo, da bi bilo zaradi plačila takse ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje njegovih družinskih članov in da bi bila s tem plačilom ta sredstva občutno zmanjšana. Ugotovitev prvostopnega sodišča, da ima tožnik v lasti nepremičnine in da je investitor garaže za kombi, kateri tožnik v pritožbi ne ugovarja, je sama po sebi zanesljiva podlaga za sprejeto odločitev in je ne more omajati pritožbeni ugovor, da se z premičninami, ki so last njegove bivše žene ne more preživljati in tudi ne ugovor, da je upravno sodišče v sodbi opr.št. U 528/99-8 z dne 30.6.1999-2, drugače odločilo. Pritožbeno sodišče po vpogledu v navedeno sodbo, ki je pravnomočna in ni bila preizkušena v pritožbenem postopku, ugotovilo, da je bil tožnik v tem sporu res oproščen plačila sodnih taks, vendar odločitev o taksni oprostitvi v drugem postopku, ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve. Po določbi 3.odstavka 14. člena ZST velja oprostitev plačila sodne takse samo v postopku, v katerem je bila oprostitev stranki priznana. To pomeni, da sodišče v vsakem postopku posebej in samostojno presoja pogoje stranke za taksno oprostitev. V zadevi U 528/99 je sodišče presojo utemeljenosti zahteve za taksno oprostitev oprlo na podatke iz potrdil, ki jih predložil tožnik. V obravnavani zadevi pa je sodišče prve stopnje, pred odločanjem o predlogu za taksno oprostitev, skrbno presodilo tožnikovo premoženjsko stanje in ugotovilo, da je lastnik nepremičnin ter investitor garaže za kombi. Tako presojo mu nalagata 5.odstavek 168.člena in 4.odstavek 169.člena ZPP, ki se na podlagi 16.člena ZUS primerno uporablja za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom. Ker, kot je bilo že navedeno, ugotovitvam o lastništvu nepremičnega premoženja in investitorstvu za garažo tožnik ne ugovarja, je po presoji pritožbenega sodišča izpodbijani sklep v dejanskem in pravnem pogledu pravilen in ugotovitve prvostopnega sodišča zanesljivo kažejo na to, da njegovo premoženjsko stanje ne izkazuje podlage za taksno oprostitev.

Glede na to, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.