Jedro

Zanesljivega zaključka sodišča prve stopnje pritožba ne more spodnesti z relativizacijo številnih izkazanih kršitev predhodno izrečenih ukrepov prepovedi približevanja in zagotovilom obtoženca, da tokrat zaradi opozorila predsednice senata, izrečenih ukrepov ne bo več kršil.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so razlogi za ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi po 165.a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper obtoženega še podani.

2. Zoper sklep se je pritožil obtoženčev zagovornik, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s pritožbenim predlogom drugostopenjskemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh pogojev za ukrep prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi. Gre za utemeljen sum storitve obtožencu očitanih kaznivih dejanj, za njegovo ponovitveno nevarnost ter za sorazmernost in neogibno potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Zagovornik z očitkom, da izpodbijan sklep ni ustrezno utemeljen in dokazno podprt (glede obstoja utemeljenega suma in pripornega razloga ponovitvene nevarnosti), v posledici česar naj sklep ne bi imel razlogov o odločilnih dejstvih, neutemeljeno meri na procesno kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Razlogi, ki jih pritožnik neutemeljeno pogreša izhajajo iz 3. in 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je sodišče prve stopnje povsem jasno in razumljivo obrazložilo oba pogrešana priporna razloga. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je ustrezno navedeno, na podlagi katerih dokazov in podatkov, povzetih v strnjeni vsebini v razlogih sklepa, je ugotovljen obstoj tako utemeljenega suma kot tudi obtoženčeve ponovitvene nevarnosti, kot tudi vseh preostalih pogojev za podaljšanje osebnega omejevalnega ukrepa. Sodišču prve stopnje na podlagi povzetega tako ni mogoče očitati niti zmotne ali nepolne ugotovitve dejanskega stanja.

6. Drugače od trditev pritožbe, sodišče druge stopnje po pregledu pritožbeno izpodbijanega sklepa in spisovnega gradiva ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in razumno zaključilo, da je podan utemeljen sum, da je obtoženi storil očitana mu kazniva dejanja. Takšne zaključke sodišče prve stopnje pravilno opira na pravnomočno obtožnico ter na vse dokaze, na katerih le-ta temelji in dokaze, ki so bili zbrani in izvedeni po pravnomočnosti obtožnice.

Zagovornik pri izpodbijanju zahtevanega dokaznega standarda nasprotuje takšnemu prvostopenjskemu sklepanju z izpostavljanjem obtoženčevega zanikanja storitve v postopku očitanih dejanj in pisne komunikacije med obtožencem in oškodovanko, na podlagi katere pritožnik postavlja lastno tezo o obstoju nasilja oškodovanke nad obtožencem. Ob okoliščinah, izhajajočih iz točke 3 obrazložitve sklepa, ki na ravni zahtevanega dokaznega standarda kažejo, da naj bi obtoženi res storil očitana mu kazniva dejanja, pritožba z izpostavljanjem obtoženčevega zanikanja (ki ni bilo spregledano niti pri prvostopnem odločanju) in lastnimi dokaznimi zaključki, ne more rezultirati v drugačnem drugostopenjskem zaključku. Zanesljivega zaključka sodišča prve stopnje o obstoju utemeljenega suma tako pritožbene navedbe ne morejo spodnesti.

7. Sodišče je ob izpostavljenih objektivnih okoliščinah, nanizalo številne okoliščine na strani obtoženca, ki so relevantne za presojo njegove ponovitvene nevarnosti. Takšnega zanesljivega zaključka sodišča prve stopnje pritožba ne more spodnesti z relativizacijo številnih izkazanih kršitev predhodno izrečenih ukrepov prepovedi približevanja in zagotovilom obtoženca, da tokrat zaradi opozorila predsednice senata, izrečenih ukrepov ne bo več kršil. V preostalem delu se pritožnik pri izpodbijanju obstoja pripornega razloga in sorazmernosti do na na načelni ravni zatrjevanih očitkov ne opredeli, zato se tudi pritožbeno sodišče do teh očitkov pritožbe vsebinsko ne more opredeliti.

8. Glede na obrazloženo in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno. S tem je pritožbeno sodišče tudi odgovorilo na vse pravno relevantne pritožbene navedbe. Pravno podlago za odločitev daje določilo tretjega odstavka 402. člena ZKP.

9. Če bo za obtoženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.