Jedro

Zaznambo spora je mogoče dovoliti tudi na podlagi tožbe, v kateri tožnik (predlagatelj zemljiškoknjižnega postopka) ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na originaren način uveljavlja s podrejenim (eventualnim) tožbenim zahtevkom. V postopku izpostavljeno vprašanje možnosti (kasnejšega) izbrisa zaznambe je materialnopravno vprašanje in za postopek dovolitve vpisa niti ni bistveno. Na izid tega pritožbenega preizkusa zato ne vpliva, če se sodišče prve stopnje glede navedb nasprotnega udeleženca v tej smeri ni posebej opredelilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagateljica sama krije svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodnica je z izpodbijanim sklepom zavrnila ugovor nasprotnega udeleženca in potrdila sklep Dn 105588/2015 z dne 21.5.2015. S slednjim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica dovolila zaznambo spora pri osnovnem pravnem položaju uvodoma navedene nepremičnine z ID 8. 2. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da izpodbijani sklep ni zakonit. Sodišče prve stopnje se ni izreklo glede njegovih ugovornih navedb o pravnih posledicah, ki bodo nastopile v primeru dovolitve vpisa zaznambe spora na podlagi podrednega tožbenega zahtevka. Zemljiškoknjižni lastnik v primeru, da bo ugodeno primarnemu tožbenemu zahtevku, glede na določbo 84. člena zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ki ureja izbris zaznambe spora, ne bo mogel doseči izbrisa zaznambe iz zemljiške knjige. ZZK-1 v 1. točki prvega odstavka 79. člena jasno določa, da je zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice mogoča zgolj zaradi sporov o pridobitvi lastninske pravice, ki se zahtevajo na podlagi izvirnega načina pridobitve lastninske pravice. Širjenje uporabe te določbe na primere, ko se šele v podrejenem tožbenem zahtevku zahteva ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, je napačno in nezakonito. Pravno nevzdržno je tudi zaradi omenjenih posledic, ki jih tolmačenje prinaša za nasprotnega udeleženca in ga spravlja v položaj neenakosti. Pogoji za zaznambo spora po njegovem v tej zadevi niso izpolnjeni.

3. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo. Sklicuje se na na načelo formalnosti postopka in povzema določbo 79. člena ZZK-1, ki ureja zaznambo spora. Meni, da je s predloženo tožbo in potrdilom o njeni vložitvi izkazala pogoje, ki jih zakon za zaznambo spora določa in podaja svoje pravno naziranje v zvezi z zavarovanjem podrednih zahtevkov.

4. Sklicuje se na sklep VSL I Cp 1045/2010 z dne 12.5.2010 in sklep VSK CDn 659/2013 z dne 7.1.2014. V slednjem se je pritožbeno sodišče opredelilo tudi do odločbe VSL II Cp 907/2010, na katero se je v tem postopku skliceval nasprotni udeleženec. Predlagateljica zahteva povrnitev stroškov v zvezi z odgovorom na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Zaznamba spora je zaznamba pravnega dejstva o začetku sodnega postopka (glej 1. točko 22. člena ZZK-1) in se uporabi, ko gre za spor iz 79. člena ZZK-1, katerega vsebino je predočilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu in je zato pritožbeno sodišče ne bo ponovno povzemalo. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki je v konkretni zadevi ugotovilo, da so zakonski pogoji za predlagano zaznambo spora izpolnjeni. Strinja se, da je zaznambo spora mogoče dovoliti tudi na podlagi tožbe, v kateri tožnik (predlagatelj zemljiškoknjižnega postopka) ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na originaren način uveljavlja s podrejenim (eventualnim) tožbenim zahtevkom (1). Dejstvo, da se v konkretni zadevi ustrezen ugotovitveni zahtevek uveljavlja s podrejenim tožbenim zahtevkom, torej ni bistveno. Tožba je vložena in to dejstvo zadošča za presojo predpostavk iz 79. člena ZZK-1. Taka je uveljavljena sodna praksa - glej sklep VSC Cp 1804/2006 z dne 7.12.2006, sklep VSL I Cp 1045/2010 z dne 12.5.2010 in sklep VSK CDn 659/2013 z dne 7.1.2014. Sklep VSL II Cp 907/2010 z dne 15.4.2010, na katero se je skliceval tudi nasprotni udeleženec v ugovornem postopku, predstavlja osamljen odstop od sicer uveljavljene sodne prakse in nima relevantne teže. 7. V postopku izpostavljeno vprašanje možnosti (kasnejšega) izbrisa zaznambe je materialnopravno vprašanje in za postopek dovolitve vpisa niti ni bistveno. Na izid tega pritožbenega preizkusa zato ne vpliva, če se sodišče prve stopnje glede navedb nasprotnega udeleženca v tej smeri ni posebej opredelilo. Sicer pa se pritožbeno sodišče s pravnim naziranjem nasprotnega udeleženca glede tega ne strinja. Zanj niti ni sporna uporaba 84. člena ZZK-1 (ki ureja izbris zaznambe zaradi neuspešnega izida postopka) za primer, če bi prišlo do zavrženja ali umika tožbe. V primeru, če zaradi uspeha tožnika s primarno postavljenim zahtevkom (glede na določbe ZPP) ne bi prišlo do obravnavanja podrejenega tožbenega zahtevka, pa bi bila na mestu smiselna uporaba te določbe. Kakršnakoli drugačna razlaga bi bila v nasprotju z namenom zakona, saj bi ustvarila razlike med tožniki, ki jim je namenjen institut zaznambe spora, ne da bi bil za to podan stvaren in razumen razlog.

8. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

9. Udeleženci v zemljiškoknjižnem postopku sami krijejo svoje stroške postopka (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZNP), zato to velja tudi za stroške predlagateljice v zvezi z odgovorom na pritožbo.

op. št. 1: Glej tretji odstavek 182. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP.