Jedro

Če pravnomočna odločba obdolžencu ni bila vročena, ker je le-ta prej umrl, rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti začne teči z dnem vročitve odločbe zagovorniku.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A

1. Okrožno sodišče v Mariboru je R. K. izreklo sodni opomin zaradi kaznivega dejanja prikrivanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 221. člena Kazenskega zakonika (KZ). Višje sodišče v Mariboru je zavrnilo pritožbo obsojenčevega zagovornika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2. Zoper pravnomočni sklep je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenčev oče, ki navaja, da je obsojenec umrl pred pravnomočnostjo sklepa o sodnem opominu, zato bi bilo treba kazenski postopek zoper obdolženca ustaviti.

3. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovoril vrhovni državni tožilec. O odgovoru vrhovnega državnega tožilca so se izjavili vlagatelj oče obdolženca sam in po svojih pooblaščencih.

B

4. Obdolženec, zagovornik in osebe iz drugega odstavka 367. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) smejo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v treh mesecih od zadnje vročitve pravnomočne sodne odločbe obdolžencu oziroma zagovorniku (tretji odstavek 421. člena ZKP).

5. Iz podatkov spisa je razvidno, da pravnomočni sklep obdolžencu ni bil vročen, ker je le-ta prej umrl, njegovemu zagovorniku pa je bil sklep vročen 2. 3. 2010 (vročilnica, pripeta list. št. 30). Obdolženčev oče je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil 4. 4. 2012, torej po izteku trimesečnega roka, ki je v obravnavanem primeru začel teči z dnem vročitve sklepa višjega sodišča zagovorniku.

6. Ker je zahteva za varstvo zakonitosti vložena prepozno, jo je Vrhovno sodišče skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP zavrglo. Obdolženčev oče pa ima možnost pobude na Vrhovno državno tožilstvo, ki pri vlaganju zahteve za varstvo zakonitosti ni vezano na rok.