Jedro

Nepošiljanje poročil samo po sebi ne pomeni, da ne otežuje stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v tem postopku. Če drugega ne, onemogoča skrben nadzor stečajnega upravitelja nad izpolnjevanjem obveznosti stečajnega dolžnika, ki mu jih nalaga zakon. Med temi obveznosti je tudi obveznost dolžnika, ki ni zaposlen in je sposoben za delo, da si prizadeva, da najde zaposlitev in ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati (401. člen ZFPPIPP). Dolžnikova dolžnost poročanja je namenjena kontroli, da si dolžnik res prizadeva najti zaposlitev in ne odkloni ponujene zaposlitve ali dela, katerega je sposoben opravljati; dolžnikova dolžnost prizadevanja za zaposlitev pa je namenjena oblikovanju in unovčevanju stečajne mase (1. točka prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP). Niti dolžnost poročanja dolžnika niti nadzor stečajnega upravitelja nista sama sebi namen, ampak služita osnovnemu namenu stečajnega postopka, to je poplačilu upnikov.

Splošno psihofizično stanje dolžnikov v osebnem stečaju ni razlog, da bi jim bilo izpolnjevanje zakonskih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP bistveno oteženo. V tem primeru obveznosti stečajnih dolžnikov med preizkusnim obdobjem ne bi imele nobenega smisla. Odpust obveznosti stečajnih dolžnikov, ki pomeni poseg v pravico upnikov (do poplačila njihovih terjatev), v takšni situaciji ne bi bil več sorazmeren.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnika za začetek stečajnega postopka.

2.Zoper sklep se je pritožil dolžnik.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v postopku osebnega stečaja, ki ga je predlagal dolžnik, ne bo mogoče doseči nobenega od dveh namenov stečajnega postopka, ne poplačila upnikov in ne odpusta obveznosti stečajnega dolžnika. Dolžnik namreč nima premoženja in prejema zgolj denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ter denarno socialno pomoč v višini 418,12 EUR, zaradi česar v postopku osebnega stečaja ne bo mogla biti oblikovana stečajna masa, iz katere bi se poplačali upniki. Odpust obveznosti pa po presoji sodišča prve stopnje ni dovoljen. Dolžnik je namreč že bil v osebnem stečaju, ki se je vodil pod opr. št. St 000/2015 in v katerem mu je bil zavrnjen odpust obveznosti s sklepom z dne 9. 5. 2016, ki je postal pravnomočen 27. 5. 2016. V navedenem postopku osebnega stečaja dolžnik ni aktivno sodeloval z upraviteljem, ni poročal o dejanjih v zvezi z zaposlitvijo in se ni odzival na pozive upravitelja, s čimer je kršil svojo obveznost iz 2. točke prvega odstavka tedaj veljavnega 401. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil zavrnjen odpust obveznosti, še ni preteklo deset let, po oceni sodišča prve stopnje pa dolžnik tudi ni izkazal, da kršitve niso otežile vodenja stečajnega postopka.

5.Po določbi druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, ker je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena tega zakona, ali zaradi ovire iz tretjega odstavka tega člena, <em>razen če dolžnik izkaže, da te kršitve niso otežile vodenja stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v tem postopku.</em> Dolžnik v pritožbi potrjuje, da je bil predlog za odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja opr. št. St 000/2015 zavrnjen zaradi kršitve obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP (neredno poročanje upravitelju o dejanjih v zvezi z zaposlitvijo). Od pravnomočnosti navedenega sklepa še ni preteklo deset let, kot to zahteva zakon, ampak dobrih devet let.

6.S kršitvami obveznosti v času preizkusne dobe in njihovimi posledicami se je ukvarjalo Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-512/18 z dne 23. 4. 2020, kjer je šlo za podobno kršitev, v navedenem primeru sicer 383.b člena ZFPPIPP (dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju). Ta odločba ustavnega sodišča je bila podlaga za spremembo 399. člena ZFPPIPP, ki je bila sprejeta z novelo ZFPPIPP-H in velja od 1. 11. 2023 dalje. Ustavno sodišče je v navedeni odločbi opozorilo, da so kršitve sodelovalne dolžnosti dolžnika lahko zelo različne. Lahko gre za opustitve, ki so izvršene namenoma, iz malomarnosti ali brez izrazitega vrednostnega očitka dolžniku. Gre tudi za kršitve, ki same po sebi nimajo nujno vselej negativnih posledic za stečajno maso, njen obseg in časovni okvir poplačila upnikov. Zelo različna sta lahko tudi dolžnikov odnos do posameznih kršitev in teža njegovega položaja, s katerim se sooča v postopku osebnega stečaja. Posledično je po presoji ustavnega sodišča tudi stopnja vrednostnega očitka, ki ga je mogoče utemeljeno nasloviti na dolžnika, lahko zelo različna. Ker je ZFPPIPP ne glede na vse te razlikovalne okoliščine za vse predvideval enotno sankcijo, je bil po presoji ustavnega sodišča v tem delu neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave in protiustaven.

7.Enako je odločilo Ustavno sodišče RS tudi v odločbi U-I-464/20 z dne 1. 12. 2022, na katero se sklicuje dolžnik v pritožbi. Pravilno navaja, da je bil v v tej zadevi predhoden predlog za odpust obveznosti zavrnjen zaradi istovrstne kršitve kot v konkretnem primeru, tj. kršitve dolžnosti iz 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, ker brezposelna dolžnica ni mesečno poročala upravitelju o dejanjih v zvezi z iskanjem zaposlitve. Tudi v tej odločbi je ustavno sodišče opozorilo na različno težo kršitev, zaradi katerih predhodna zavrnitev odpusta obveznosti ne more voditi v avtomatično zavrnitev ponovnega predloga za odpust obveznosti, če od pravnomočnosti prejšnje odločbe še ni preteklo deset let.

8.Ta protiustavnost je bila odpravljena z novelo ZFPPIPP-H, tako da sedaj ovira za ponoven predlog za odpust obveznosti ne obstaja, če dolžnik izkaže, da kršitve niso otežile vodenja stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v postopku.

9.Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so dolžnikove kršitve v prejšnjem stečajnem postopku vplivale na oblikovanje ali unovčevanje stečajne mase. Zaključilo je namreč, da so njegove kršitve otežile vodenje stečajnega postopka. Ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo oziroma ni obrazložilo, na kakšen način naj bi njegova kršitev obveznosti v prejšnjem postopku osebnega stečaja otežila vodenje postopka. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, da je dolžnikova pasivnost in neodzivnost na pozive upravitelja (v postopku St 000/2015) otežila vodenje stečajnega postopka, saj je moral upravitelj večkrat pozivati dolžnika na poročila, mu pojasnjevati njegove dolžnosti in kljub temu ni prejemal zahtevanih poročil z njegove strani. Pri tem je izhajalo iz ugotovitve prejšnjega stečajnega postopka, da je dolžnik v skoraj šestih mesecih, kolikor je poteklo od začetka postopka odpusta obveznosti (6. 10. 2015) do vložitve ugovora upravitelja (26. 3. 2016), upravitelju o svojih aktivnostih iskanja zaposlitve poročal le enkrat (6. 3. 2016), pri čemer je bil seznanjen s svojimi pravicami in dolžnostmi.

10.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne drži pritožbena navedba dolžnika, da ga je upravitelj le enkrat (z dopisom z dne 4. 1. 2016) pozval k pošiljanju poročil. Iz izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je moral upravitelj večkrat pozivati dolžnika na poročila. To potrjuje tudi sklep St 000/2015 z dne 9. 5. 2015, v katerem je bilo ugotovljeno, da je upravitelj pozval dolžnika na izpolnjevanje obveznosti <em>mesečnega</em> poročanja dne 4. 1. 2016, nato pa po dolžnikovem nepopolnem odgovoru z dne 6. 3. 2016 še pobudo, da konkretizira svojo prošnjo za delo (ki naj bi jo dolžnik glede na navedbe v svojem poročilu z dne 6. 3. 2016 poslal februarja 2016), na katero se dolžnik ni odzval.

11.Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje, da je bil dolžnik v prejšnjem postopku odpusta obveznosti z upraviteljem večkrat na vezi po telefonu in je v ugovornem postopku priložil dokazila o teh telefonskih razgovorih. V sklepu St 000/2015 z dne 9. 5. 2016, s katerim je bil zavrnjen dolžnikov (prejšnji) predlog za odpust obveznosti, je bilo namreč ugotovljeno (in česar dolžnik ni izpodbijal), da je dolžnik zatrjeval, da je upravitelju v februarju 2016 poročal o svojih aktivnostih iskanja zaposlitve, ter kot dokazilo predložil elektronsko korespondenco z dne 6. 3. 2016 in 7. 3. 2016. Predložena dolžnikova dokazila so torej potrdila zgolj (nepopolno) poročilo z dne 6. 3. 2016.

12.Dolžnik se v pritožbi samo pavšalno sklicuje na svoje psihofizične okoliščine, ki "naj bi bile takrat, kot tudi dandanes, izjemno težke in so pravzaprav prisotne pri večini stečajnih dolžnikov, saj gre za postopek, kjer se dolžniku omeji poslovna sposobnost in prevzame upravljanje nad njegovim celotnim premoženjem ter vzpostavi nadzor nad več segmenti njegovega življenja". Pritožnik torej meni, da že samo dejstvo postopka osebnega stečaja pomeni izjemno težke psihofizične okoliščine, zaradi katerih naj bi bilo stečajnim dolžnikom bistveno oteženo izpolnjevanje zakonskih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP. Temu pa pritožbeno sodišče ne more slediti. ZFPPIPP (zgolj) poštenim in vestnim dolžnikom omogoča, da iz postopka osebnega stečaja izidejo razbremenjeni nekaterih obveznosti po izvedenem postopku odpusta obveznosti. Pogoj pa je, da dolžnik v postopku osebnega stečaja vzorno opravlja svoje obveznosti, ki mu jih nalaga zakon. Med temi je tudi dolžnost poročanja, kar ni nekaj nepomembnega, saj poročanje omogoča učinkovit nadzor stečajnega upravitelja, ali dolžnik izpolnjuje svoje obveznosti.¹ Pritožbeno sklepanje je prav takšno, na katerega opozarja strokovna literatura, da "<em>odpira vprašanje avtonomije upravitelja v postopku, smiselnosti določb o obveznostih dolžnika med postopkom in posledično podpira manjšo aktivnost dolžnikov. Večina dolžnikov pri katerih stečajne mase ni ali je neznatna s svojo pasivnostjo (na primer nepošiljanje poročil, plačilnih list ipd.) ne ovira postopka in ne poplačila upnikov. Na dolgi rok bi to pomenilo, da so obveznosti, ki jim jih nalaga zakon ali upravitelj za njih brezpredmetne in bi se lahko za njih postopek začel in takoj končal z odpustom</em>."²

13.Nepošiljanje poročil po oceni pritožbenega sodišča samo po sebi ne pomeni, da ne otežuje stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v tem postopku. Če drugega ne, onemogoča skrben nadzor stečajnega upravitelja nad izpolnjevanjem obveznosti stečajnega dolžnika, ki mu jih nalaga zakon. Med temi obveznosti je tudi obveznost dolžnika, ki ni zaposlen in je sposoben za delo, da si prizadeva, da najde zaposlitev in ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati (401. člen ZFPPIPP). Dolžnikova dolžnost poročanja je namenjena kontroli, da si dolžnik res prizadeva najti zaposlitev in ne odkloni ponujene zaposlitve ali dela, katerega je sposoben opravljati; dolžnikova dolžnost prizadevanja za zaposlitev pa je namenjena oblikovanju in unovčevanju stečajne mase (1. točka prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP). Niti dolžnost poročanja dolžnika niti nadzor stečajnega upravitelja nista sama sebi namen, ampak služita osnovnemu namenu stečajnega postopka, to je poplačilu upnikov. Dolžnik se v pritožbi samo pavšalno sklicuje, da je upravitelj spremljal dolžnikovo izpolnjevanje zakonskih obveznosti (in pri tem ugotovil, da jih ni redno izpolnjeval ter posledično vložil ugovor). Vendar brez (popolnih) poročil upravitelj ni mogel preveriti, ali si je dolžnik res prizadeval najti zaposlitev in, ali ni odklonil ponujene zaposlitve ali dela, kar je tudi obveznost dolžnika po 401. členu ZFPPIPP. Nadzor upravitelja nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena tega zakona je del stečajnega postopka (drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP) in to je bilo oteženo oziroma celo onemogočeno.

14.Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje, da izpodbijana odločitev ne zasleduje namena Ustavnega sodišča RS, kot izhaja iz odločb U-I-512/18 in U-I-464/20. Trditveno in dokazno breme, da izkaže (tj. s stopnjo verjetnosti dokaže), da kršitve niso otežile vodenja stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v postopku, je namreč na dolžniku. To izrecno določa druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da tega bremena dolžnik v konkretnem primeru ni zmogel. Ni šlo za enkratno kršitev, ampak ponavljajoče se kršitve mesečnega poročanja stečajnega dolžnika o dejanjih v zvezi z iskanjem zaposlitve. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, je dolžnik v celotnem več kot 6-mesečnem obdobju trajanja postopka odpusta obveznosti poročal samo enkrat, pa še to po izrecnem pozivu upravitelja in šele po dveh mesecih od poziva ter nepopolno (na nadaljnji poziv upravitelja za dopolnitev poročila ni odgovoril). Dolžnik posebnih okoliščin na svoji strani, ki bi odvzele težo njegovih opustitev v prejšnjem postopku odpusta obveznosti, ni zatrjeval. Splošno psihofizično stanje dolžnikov v osebnem stečaju pa ni razlog, da bi jim bilo izpolnjevanje zakonskih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP bistveno oteženo. V tem primeru obveznosti stečajnih dolžnikov med preizkusnim obdobjem ne bi imele nobenega smisla. Odpust obveznosti stečajnih dolžnikov, ki pomeni poseg v pravico upnikov (do poplačila njihovih terjatev), v takšni situaciji ne bi bil več sorazmeren. Teže dolžnikovim kršitvam v prejšnjem postopku odpusta obveznosti tudi ne odvzemajo bistveno poznejše zdravstvene težave dolžnika (v letu 2022), na katere se je skliceval v tem postopku, tj. v novem predlogu za odpust obveznosti. Enako velja za čas, ki je že potekel od pravnomočnosti prejšnjega sklepa o zavrnitvi odpusta obveznosti, tj. 9 let in 3 mesece.

15.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), potem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1Prim. sklep VSL Cst 818/2016 z dne 17. 1. 2017.

M. Lajevec, Poti in stranpoti postopka odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja, v N. Plavšak, ur., Zbornik Sodobno insolvenčno pravo 2022, TAX-FIN-LEX, Ljubljana, 2022, str. 75.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 399, 399/2, 399/2-2, 399/2-2(2)

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.