Jedro

Ob tem, ko se je tožena stranka odločila za naročilo črpalke na podlagi predstavljenih lastnosti v katalogu proizvajalca, je te lastnosti potrebno upoštevati kot molče dogovorjene lastnosti, ki jih mora imeti predmet nakupa. Odstopanje od teh lastnosti zato pomeni stvarno napako.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 155767/2009 z dne 27.10.2009, v 1. in 4. točki izreka ter s tem toženi stranki naložilo v plačilo 16.231,86 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.8.2009 dalje in plačilo izvršilnih stroškov v znesku 41,00 EUR. Toženi stranki je naložilo tudi povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 1.607,02 EUR s pripadajočimi zakonskimi obrestmi.

2. Zoper prvostopenjsko sodbo je v pritožbenem roku pritožbo vložila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovnimi posledicami, podrejeno temu pa, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi zgolj do višine 30,45 % glavnice. Podrejeno navedenim predlogom pa je predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadev vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožena stranka je tožbenemu zahtevku na plačilo dobavljene črpalke W VC6 po vtoževanem računu nasprotovala z ugovorom stvarne napake na dobavljeni črpalki. Podrejeno temu pa je uveljavljala materialnopravni ugovor znižanja kupnine do višine dejanske kapacitete dobavljene črpalke glede na oglaševano kapaciteto v prospektu proizvajalca.

6. Prvostopenjsko sodišče je ugovor tožene stranke, ki se nanaša na stvarne napake na dobavljeni črpalki zavrnilo z ugotovitvijo, da v obravnavanem primeru nedoseganje oglaševane kapacitete črpanja sporne črpalke ne predstavlja stvarne napake na črpalki. Prvostopenjsko sodišče se je pri tem sklicevalo na okoliščino, da je tožena stranka črpalko kupila za končnega kupca B. d.o.o., za potrebe prečrpavanja trdnih snovi – pomij, sadja, zelenjave, katerim je namenjena tudi dobavljena črpalka. Iz tega je prvostopenjsko sodišče sklepalo, da gre za običajno rabo črpalke, hkrati pa je iz ugotovitve izvedenca, da s samo črpalko ni nič narobe, sklepalo, da črpalka nima stvarne napake. Povzelo je ugotovitve izvedenca, da na kapaciteto črpalke med drugim vpliva tudi postavitev črpalke, ki v konkretnem primeru prečrpava snov na višino 7 m. Pri tem pa je upoštevalo tudi, da je tožena stranka vedela, kakšno črpalko želi in ji tožeča stranka v zvezi s tem ni svetovala. Sodišče je kot odločilno upoštevalo torej, da je sama tožena stranka naročila in kupila črpalko pri tožeči stranki ter naredila tudi projekt namestitve črpalke v sistem črpanja. Po mnenju sodišča bi se morala tožena stranka pozanimati o vseh tehničnih karakteristikah črpalke, da bi lahko kvalitetno naredila naročeni projekt. 7. Neutemeljena je pritožba v tistem delu, ko zatrjuje absolutno bistveno kršitev določb postopka v tem, da naj bi sodišče preseglo trditveno podlago tožeče stranke, ko se je sklicevalo na vpliv postavitve črpalke (višina črpanja 7 m) na kapaciteto črpalke. Na to okoliščino, torej na odvisnost kapacitete črpanja od tlačnih izgub v cevovodu, višine črpanja, števila kolen, ventilov in ostale cevne armature, je tožeča stranka izrecno opozarjala v pripravljalni vlogi z dne 11.4.2012, zato se je tudi izvedenec v svojem izvedenskem mnenju opredeljeval do teh okoliščin.

8. Ne glede na navedeno pa je prvostopenjsko sodišče iz ugotovitev v izvedenskem mnenju preuranjeno sklepalo na neobstoj stvarne napake na predmetni črpalki. Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožena stranka ob naročilu črpalke pri tožeči stranki razpolagala s katalogom proizvajalca, na katerega se je sklicevala tožena stranka (priloga B25). Ta okoliščina je relevantna z vidika opredelitve lastnosti stvari, ki so predmet nakupa kot merilo za opredelitev stvarne napake. Tožena stranka s pritožbo ne izpodbija dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka toženi ni svetovala glede kapacitete črpalke, ki jo je naročala tožena stranka. Vendar to ne pomeni, da lastnosti, ki jih je proizvajalec, katerega je zastopala tožeča stranka, oglaševal v svojem katalogu, ne predstavljajo pričakovane lastnosti predmeta nakupa. Ob tem, ko se je tožena stranka odločila za naročilo črpalke na podlagi predstavljenih lastnosti v katalogu proizvajalca, je te lastnosti potrebno upoštevati kot molče dogovorjene lastnosti, ki jih mora imeti predmet nakupa. Odstopanje od teh lastnosti zato pomeni stvarno napako v smislu 3. točke 459. člena OZ.

9. Tožena stranka se je vseskozi sklicevala na napako v delovanju črpalke v smislu neskladja med zatrjevano kapaciteto črpalke v katalogu in njeno dejansko kapaciteto pri črpanju. Izvedenec je v svojem izvedenskem ugotovil, da črpalka kot element sistema deluje pravilno, kar pa ne pomeni in ne zagotavlja doseganja zaželjenih pretočnih količin (kapacitete) oziroma hitrost pretoka (ugotovitve na 3. strani izvedenskega mnenja red. št. 29). Takšne ugotovitve izvedenca ni mogoče razumeti drugače kot, da črpalka v tehničnem smislu deluje pravilno, iz česar pa še ni mogoče sklepati na neobstoj stvarne napake.

10. Tudi iz ugotovitev izvedenca, da na kapaciteto črpanja vpliva postavitev črpalke, sama po sebi še ne izključuje stvarne napake glede te karakteristike črpalke. Nesporno med strankama je, da je tožena stranka črpalko vgradila v postrojenje, ki ga je izdelala za končnega kupca. Vplivi na kapaciteto črpanja črpalke, ki izvirajo iz načina vgradnje oziroma postavitve črpalke pri končnem kupcu ne smejo biti relevantni za ugotavljanje stvarne napake v pogodbenem razmerju med pravdnima strankama. Te okoliščine bi bile lahko kvečjemu element presoje pravilnosti izpolnitve tožene stranke v pogodbenem razmerju do njenega naročnika. To pa pomeni, da bi bilo potrebno presojo pravilnosti izpolnitve tožeče stranke izvesti samo glede same črpalke kot elementa, ki ga je tožena stranka vgradila v postrojenje pri končnem naročniku. Zgolj iz rezultatov kapacitete črpanja celotnega postrojenja v višini 30,45 % prečrpane snovi glede na oglaševane karakteristike črpalke (ugotovitev izvedenca na strani 5 izvedenskega mnenja) zato še ni mogoče sklepati na napako v sami črpalki. Hkrati pa napake ni mogoče izključiti, ne da bi se ugotovilo v kakšnem deležu je na te rezultate vplivala namestitev črpalke v samem postrojenju.

11. Izvedenec se je v svojem mnenju skliceval na zelo pomanjkljive inženirske podatke v oglaševanih karakteristikah črpalke, kar mu je onemogočalo ustrezen preračun kapacitete same črpalke. Skliceval se je na pomanjkljive podatke o tlaku uporabljenega zraka, na izhodni in sesalni strani črpalke. Očitno razpoložljivi podatki izvedencu niso omogočali ocene karakteristike črpalke zgolj na podlagi matematičnega izračuna. Hkrati pa je izvedenec ugotovil, da bi bilo to mogoče izmeriti z ustreznimi meritvami črpanja, ki pa jih sam ni izvedel. Pri tem je izvedenec tudi podal oceno predvidenih stroškov izvedbe takih meritev. Ob tem, ko se izvedenec ni mogel jasno izreči glede doseganja kapacitete same črpalke je zmotno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je ob teh ugotovitvah izključena stvarna napaka na tej črpalki. Za to oceno so nerelevantne tudi nadaljnje ugotovitve o neskrbnem postopanju tožene stranke pri projektiranju in namestitvi črpalke pri končnem naročniku. To je lahko relevantno zgolj v razmerju med toženo stranko in njenim naročnikom. V razmerju med pravdnima strankama, pa bi bilo lahko relevantno kvečjemu pri presoji ali gre za skrito stvarno napako oziroma pravočasnosti grajanja takšne napake.

12. Iz navedenih razlogov tako izhaja, da je prvostopenjsko sodišče preuranjeno sklepalo na neobstoj stvarne napake na dobavljeni črpalki toženi stranki. Gre za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ki temelji zmotni uporabi materialnega prava v smislu opredelitve lastnosti, ki bi jih morala imeti sporna črpalka.

13. Popolna ugotovitev dejanskega stanje glede obstoja stvarne napake, pa bo očitno povezana s precejšnjimi dodatnimi stroški. Z vidika ekonomičnosti samega postopka je zato primerneje, da se sodišče najprej opredeli do drugih potrebnih predpostavk jamčevalnih zahtevkov, na katere se sklicuje tožena stranka, to je glede vprašanja pravočasnosti grajanja napak s strani tožene stranke, upoštevaje ugovor tožeče stranke, da je tožena stranka tovrstna opravičenja uveljavljala prepozno. Ker se prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo do teh navedb pravdnih strank, takšne pomanjkljivosti ne more nadomestiti samo pritožbeno sodišče, saj bi bila s tem pravdnima strankama odvzeta ustavna pravica do pritožbe. Upoštevaje navedeno so zato podani razlogi za razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (355. člen ZPP).

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.