Jedro

Obrazložitev izpodbijane odločbe ne obsega navedbe nobene določbe, niti predpisa, na katere se odločba opira, prav tako ne obsega razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje in uporabljeno pravno podlago narekujejo odločbo, kot jo je sprejela toženka. Navedene pomanjkljivosti sodišču tako povsem onemogočajo presojo zakonitosti izpodbijane odločbe. Če obrazložitev upravne odločbe nima predpisane vsebine, stranki namreč ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 951/2023 z dne 26. 10. 2023, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je dne 26. 10. 2023 izdala odločbo in sklep št. Bpp 951/2023, s katerima je odločila, da se tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. II K 15345/2020 zavrne (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), in sklenila, da se tožnikova prošnja za dodelitev BPP v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. II K 15345/2020 zavrže. 2. V obrazložitvi odločbe in sklepa toženka uvodoma pojasni, da je tožnik dne 19. 10. 2023 vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. II K 15345/2020. Kot morebitnega izvajalca storitve BPP pa je predlagal odvetnika A. A. iz ...

3. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je z dopisom z dne 20. 11. 2023 tožnika pozvalo, da se jasno opredeli, kaj točno (odločbo in/ali sklep, št. Bpp 951/2023 z dne 26. 10. 2023) s tožbo izpodbija, saj iz tožbe kot celote ni bilo mogoče nedvoumno ugotoviti, ali z njo izpodbija zgolj navedeno odločbo ali zgolj navedeni sklep ali pa morebiti izpodbija oba. Tožnik je z vlogo z dne 30. 11. 2023 pojasnil, da s tožbo izpodbija (le) odločbo, in sicer glede zavrnjenega zastopanja pred sodiščem II. stopnje.

4. V obrazložitvi izpodbijane odločbe, toženka navaja, da je prošnja preuranjena, saj postopek na I. stopnji še ni zaključen in iz spisovne dokumentacije izhaja, da je bila v obravnavanem postopku vložena pravnomočna obtožnica. Toženka zato zaključi, da pogoji za nadaljevanje postopka na II. stopnji še niso izpolnjeni in prošnjo zavrne. Pojasni še, da bo imel tožnik, v kolikor se bo postopek nadaljeval na II. stopnji, ob izpolnjevanju materialnega in ob ustreznem zatrjevanju vsebinskega kriterija, znova možnost zaprositi BPP tudi za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku na II. stopnji.

5. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Kot uvodoma navaja, jo izpodbija iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik sodišču primarno predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se v celoti ugodi njegovi prošnji za dodelitev BPP podrejeno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje toženki, kot izbranega odvetnika pa naj se določi odvetnika A. A. V vsakem primeru zahteva, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. V tožbi tožnik navaja, da je toženka njegovo prošnjo zavrnila, ker naj bi tožnik že imel odobreno BPP z odločbo sodišča v Novem mestu, kar pa ne drži. Tožniku je namreč po vloženi BPP prošnji prenehala pravica do BPP, tako da v trenutni fazi nima veljavne BPP odločbe in izvajalca BPP ter ga nihče ne zastopa v kazenskem postopku. Ker je v le-tem predvidena zaporna kazen, je obramba po odvetniku nujna, tožnik pa je nima zagotovljene, ker mu je pravica do BPP na podlagi stare BPP odločbe prenehala. Glede na to, da (ponovno) izpolnjuje pogoje za BPP, da je brezposeln in brez premoženja, je upravičen ponovno vložiti prošnjo za BPP, toženka pa bi o njej morala vsebinsko odločiti in tožniku odobriti BPP. Temeljna pravica obtoženca je, da si svobodno izbere zagovornika, ki verjame v njegovo nedolžnost in ga bo kvalitetno zastopal. Kot dodaja, ima v teku več kot šest kazenskih postopkov, kjer mu organ za BPP ne priznava pravice do BPP, niti v njih nima zagovornika po uradni dolžnosti. Pravice do BPP ni mogel izgubiti, zakon tega ne določa, s tem so kršeni tožnikova ustavna pravica do sodnega varstva ter 2., 14. in 21. člen Ustave RS, kot tudi 5. in 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravicah (EKČP).

7. V nadaljevanju tožbe tožnik povzema zakonske določbe, relevantne za presojo izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP, ter navaja, da bo, če mu BPP ne bo odobrena, moral sam plačati odvetniške stroške, kar bo poglobilo njegove finančne težave in mu okrnilo sredstva za preživetje, to pa je v nasprotju z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Zatrjuje še, da je z izpodbijano odločbo zaradi svojega stanu (kot brezposeln pek) diskriminiran v primerjavi z vsemi drugimi upravičenci, katerim je BPP v celoti odobrena in jim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij. S tem je tožniku kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v povezavi s 1. členom ZBPP, po katerem je ta zakon namenjen uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakosti pred zakonom, kar pomeni, da prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene svoje osebne okoliščine. Po mnenju tožnika je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena, saj manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Kot predlagane dokaze je v tožbi navedel izpodbijano odločbo in svoje zaslišanje, toženka pa naj tudi predloži podatke, ali ima tožnik za predmetni kazenski postopek trenutno izdano kakšno veljavno odločbo za BPP in določenega izvajalca BPP.

8. Tožba s prilogami, kopija poziva sodišča z dne 20. 11. 2023 in kopija odgovora tožnika z dne 30. 11. 2023 so bili vročeni toženki. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala spis, ki se nanaša na zadevo.

**K I. točki izreka:**

9. Tožba je utemeljena.

10. Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 19. 10. 2023 za dodelitev BPP, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. II K 15345/2020. 11. Tožnik v tožbi (med drugim) ugovarja bistveno kršitev določb postopka, in sicer, da izpodbijani odločbi manjkajo razlogi, zakaj je sodišče konkretno zavrnilo tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP.

12. V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP mora toženka pri odločanju, če ZBPP ne določa drugače, postopati po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). To pomeni, da mora pri izdaji odločbe ob določbah ZBPP upoštevati tudi določbe ZUP. V skladu z določbami prvega odstavka 214. člena, mora obrazložitev odločbe obsegati: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

13. Sodišče ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne obsega navedbe nobene določbe, niti predpisa, na katere se odločba opira, prav tako ne obsega razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje in uporabljeno pravno podlago narekujejo odločbo, kot jo je sprejela toženka. Navedene pomanjkljivosti sodišču tako povsem onemogočajo presojo zakonitosti izpodbijane odločbe. Če obrazložitev upravne odločbe nima predpisane vsebine, stranki namreč ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Iz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki obsegajo tudi pravico do enakega obravnavanja stranke v postopku. Ta pa vključuje tudi pravico do (ustrezne) obrazložitve upravnih aktov. Zahteva po obrazložitvi je del pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

14. Sodišče po povedanem ugotavlja, da izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), kar je že samo po sebi razlog za odpravo izpodbijane odločbe.

15. Iz navedenega razloga je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, da v njem odpravi izpostavljene pomanjkljivosti.

16. Sodišče v tej zadevi ni odločalo v sporu polne jurisdikcije. Takšno odločanje po določbah prvega odstavka 65. člena ZUS-1 namreč pomeni zgolj možnost, ki se kot izjema od splošnega koncepta upravnega spora, kot spora o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, uporabi le takrat, ko stranki sicer ne bi bilo mogoče zagotoviti varstva njenih pravic, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

17. Odločitev je sodišče sprejelo ne da bi opravilo glavno obravnavo in na njej izvedlo predlagane dokaze, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi ter izpodbijano odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

18. Glede na odločitev je tožnik skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, je sodišče tožniku, ki ga je zastopal odvetnik, po drugem odstavku 3. člena Pravilnika priznalo pavšalni znesek povračila stroškov 285,00 EUR, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča povečan za uveljavljani 22 % DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Ta znesek zajema vse stroške pravnega zastopanja v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne. Tožniku ga mora toženka povrniti v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

19. Tožnik je ob vložitvi tožbe podal tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse zanjo. O tem predlogu sodišče ni posebej odločalo, saj je tožnik plačila sodne takse za tožbo oproščen že na podlagi samega zakona, to je določbe šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po kateri se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača.