Up-451/02

7. 1. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 17. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., vložena dne 15. 7. 2002, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik je v vlogi, vloženi dne 15. 7. 2002, zatrjeval nepravičnost odločanja sodišč. Zato je Ustavno sodišče njegovo vlogo štelo za ustavno pritožbo. Ker je bila pritožnikova vloga tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti, ga je Ustavno sodišče pozvalo, naj ustavno pritožbo dopolni v skladu z določbami Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS).

Opozorilo ga je tudi na posledice, če je v določenem roku ne bo dopolnil.

Pritožnik je v dopolnitvi navedel "pravne akte": Temeljnega sodišča v Kranju št. N 42/92 z dne 29. 12. 1994, Višjega sodišča v Ljubljani št. N 42/92-32 z dne 11. 12. 1997, Vrhovnega sodišča št. II Ips 357/96 z dne 27. 2. 1998, Ustavnega sodišča št. Up- 64/98-4 in Vrhovnega sodišča št. II R14/2002, II Ips 357/96 z dne 28. 3. 2002. Vlogi je priložil sklep Ustavnega sodišča št. Up- 64/98 z dne 2. 2. 1999 in dopis Vrhovnega sodišča št. II R 14/2002, II Ips 357/96 z dne 28. 3. 2002. Ustavnemu sodišču je poslal še vlogo z dne 30. 9. 2002, ki ji je priložil zapisnik ustne obravnave v zvezi z odstopom zemljišča v družbeno lastnino, ki je bila dne 22. 5. 1963, ter sodbo na podlagi pripoznave št. P 17/91 z dne 10. 4. 1991 in vlogo z dne 28. 11. 2002. V navedenih vlogah sodstvu očita nepravičnost odločanja o vrnitvi "posestva" in meni, da bi moralo Ustavno sodišče odločneje ukrepati zoper nepravilnosti v sodstvu.

B.

Po določbi prvega odstavka 50. člena ZUstS se ustavno pritožbo lahko vloži zoper posamični akt državnega organa, s katerim se domnevno krši človekova pravica ali temeljna svoboščina. Dopis Vrhovnega sodišča št. II R 14/2002, II Ips 357/96 z dne 28. 3. 2002 pa ni tak posamičen pravni akt, saj se z njim ne odloča o pritožnikovih pravicah oziroma obveznostih. Z navedenim pisanjem je Vrhovno sodišče pritožniku zgolj pojasnilo, da njegove vloge za "izredno pravno sredstvo" zoper odločbo Vrhovnega sodišča o reviziji ne morejo vsebinsko obravnavati, ker za to v predpisih, ki jih je bilo treba upoštevati v zadevi št. II Ips 357/96, ni pravne podlage. Ustavna pritožba zoper dopis Vrhovnega sodišča torej ni dopustna, ker ta ni posamičen akt v smislu 50. člena ZUstS.

Zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 357/96 z dne 11. 12. 1997 je pritožnik imel možnost vložiti ustavno pritožbo, ki jo je tudi vložil. O njej je Ustavno sodišče odločilo že s sklepom št. Up-64/98 z dne 2. 2. 1999, ki ga pritožnik prav tako navaja v svoji vlogi. Sklenilo je, da ne sprejme v obravnavo ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 357/96 z dne 11. 12. 1997, izdan v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 283/96 z dne 3. 4. 1996 in sklepom Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Kranju, št. N 42/92 z dne 29. 12. 1994.

Navedene odločitve sodišč, ki jih pritožnik navaja v tej v ustavni pritožbi, so torej že bile predmet odločanja o ustavni pritožbi.

Ustavna pritožba ni pravno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče izpodbijati odločitve Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da odločbe ali sklepi Ustavnega sodišča, ne glede na to, ali so izdani v postopku ocene ustavnosti in zakonitosti predpisov ali pa v postopku ustavne pritožbe, ni mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo. Ustavna pritožba je posebno pravno sredstvo, ki je dopustno zoper posamične akte drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, kadar se z njimi posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine (sklep št. Up-331/98 z dne 4. 3. 1999, Uradni list RS, št. 17/99 in OdlUS VIII, 120). ZUstS v tretjem odstavku 55. člena tudi določa, da zoper odločitev senata, sprejeto v postopku preizkusa ustavne pritožbe, to je zoper odločitev o zavrženju, sprejemu ali nesprejemu ustavne pritožbe, ni dopustna pritožba.

Ker ustavna pritožba zoper navedene akte ni dopustna, jo je bilo treba v tem delu zavreči iz tega razloga.

V preostalem delu je bilo treba ustavno pritožbo zavreči, ker je ostala tako nepopolna, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Iz pritožnikovih navedb in prilog k ustavni pritožbi namreč ni mogoče razbrati, na kaj naj bi se nanašala navedba "Vrhovno sodišče v Ljubljani civilni oddelek, št. II Ips 357/96 z dne 27. 2. 1998" in "Višje sodišče v Ljubljani N 42/92-32 z dne 11. 12. 1997". Pritožnik namreč teh aktov ni priložil. Iz same navedbe pa ni mogoče razbrati, da bi šlo za odločbo Vrhovnega sodišča, saj je bila odločba z navedeno številko izdana že 11. 12. 1997. Prav tako ni jasno, kateri akt Višjega sodišča v Ljubljani naj bi bil izdan pod številko N 42/92-32 z dne 11. 12. 1997.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi četrte alineje prvega odstavka 55. člena, prvega odstavka 55. člena v zvezi s 50. členom ZUstS ter prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan