Jedro

Tožnik je bil že v prvostopenjski odločbi seznanjen z vsemi podatki o njegovi nepremičnini, ki so bili upoštevani pri izračunu, kakor tudi, kje jih je prvostopenjski organ pridobil, zato bi moral, če je menil, da ti podatki niso pravilni, to uveljavljati v pritožbi s konkretnimi navedbami o napačno ugotovljenih podatkih ter v zvezi s tem predlagati dokaze.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku naložil plačilo komunalnega prispevka v višini 1.719,12 EUR zaradi priključitve stanovanjske stavbe na parc. št. 3207/2 k. o. ... na javno vodovodno omrežje.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se organ sklicuje na 79. in 80. člen Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) in Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Trebnje (v nadaljevanju Odlok). Pojasnjuje podlage in izračun komunalnega prispevka ter navaja, da je podatke, ki jih je uporabil pri izračunu, pridobil iz uradne evidence Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS).

3. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. V obrazložitvi med drugim pojasnjuje, da se tožnik ne more uspešno sklicevati na to, da je bil njegov objekt že prej priključen na vodovodno omrežje, ki ni del javne infrastrukture.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo ter sodišču predlaga, naj preveri pravilnost izračuna komunalnega prispevka. Navaja, da ne drži, da se je v skupni pritožbi skliceval na uporabo vaškega vodovoda, temveč da so se v tej pritožbi krajani ... pri Trebnjem pritožili na izračun komunalnega prispevka. Trdi, da je občina pri njegovem izračunu uporabljala različna merila, in sicer pri določenih lastnikih gradbena dovoljenja, pri večini pa podatke GURS. Posledica tega naj bi bili pri večini zelo visoki komunalni prispevki in razlike med lastniki. Navaja še, da ga Komunalno podjetje in občina s prvo odločbo nista obvestila, da za izračun lahko predloži gradbeno dovoljenje, na osnovi katerega bi bil izračun komunalnega prispevka občutno nižji. Navaja še, da občina pred gradnjo vodovodnega sistema ni uredila služnosti in da lastnikov ni obvestila o možnosti, da bi se že ob gradnji priključili na komunalni vod, kar bi občutno znižalo stroške priklopa.

5. Tožena stranka v odgovoru tožbi nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Med drugim navaja, da je upravljavec javnega vodovodnega sistema vsem lastnikom posredoval obvestilo o izgradnji vodovoda, v katerem so bile podane informacije o priključitvi na sistem ter tudi o odmeri komunalnega prispevka. Stranke so imele možnost podati vlogo za odmero in tej priložiti projektne dokumentacije ter gradbena dovoljenja, sicer je organ odmero opravil po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz uradne evidence GURS. Pojasnjuje tudi okoliščine sestanka 19. 6. 2017, na katerem je tožnik zoper izpodbijano odločbo podal skupno pritožbo.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V tem primeru je sporen izračun komunalnega prispevka, ki je bil tožniku odmerjen zaradi izboljšanja opremljenosti njegovega stavbnega zemljišča s komunalno opremo, konkretno z zgrajenim javnim vodovodnim omrežjem.

8. Skladno s prvim odstavkom 82. člena ZPNačrt se komunalni prispevek določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Podrobnejša merila za odmero so določena v Pravilniku o merilih za odmero komunalnega prispevka (v nadaljevanju Pravilnik), ki je sprejet na podlagi drugega odstavka 82. člena ZPNačrt, in v Odloku, ki ima podlago za določanje podrobnejših meril v tretjem odstavku 82. člena ZPNačrt. 9. V izpodbijani odločbi je prvostopenjski organ navedel formulo za izračun komunalnega prispevka ter v izračunu upoštevane podatke, vključno s podatki o površini tožnikovega stavbnega zemljišča (in pojasnilom, da je pri tem upošteval določbo 5. člena Pravilnika) ter neto tlorisni površini in namembnosti tožnikovega objekta, kakor tudi da je te podatke pridobil iz javnih evidenc GURS

10. Tudi v postopku odmere, ki se skladno s sedmim odstavkom 79. člena ZPNačrt začne po uradni dolžnosti in kakršen je tudi obravnavani primer, je organ dolžan zavezancu omogočiti, da se še pred izdajo odločbe izjavi o pravno odločilnih dejstvih. Tožnik pa kljub temu ne more uspeti s tožbenim očitkom, da mu to ni bilo omogočeno (to namreč smiselno uveljavlja s tožbenim očitkom, da ga Komunalno podjetje, niti občina nista obvestila, da za izračun lahko predloži gradbeno dovoljenje), saj tega očitka ni uveljavljal že v pritožbi, kar pomeni, da v tem pogledu ni izkoristil vseh pravnih sredstev.

11. Poleg tega pa tožnik v tožbi le pavšalno navaja, da bi bil v njegovem primeru ob predložitvi gradbenega dovoljenja izračun komunalnega prispevka nižji. Ne pove namreč, kakšne podatke o površini stavbnega zemljišča in neto tlorisni površini objekta, ki naj bi izhajali iz gradbenega dovoljenja, bi organ moral ugotoviti za pravilen izračun, to je kakšna naj bi bila pravilna površina stavbnega zemljišča in neto tlorisna površina objekta. Zato tudi ne more uspeti s tožbenim očitkom, da so se pri izračunu uporabljala različna merila, in sicer pri nekaterih lastnikih gradbeno dovoljenje, pri večini pa podatki GURS, ter da ga občina v izpodbijani odločbi ni obvestila, da za izračun lahko predloži gradbeno dovoljenje. Pomembno je namreč, da je bil tožnik že v prvostopenjski odločbi seznanjen z vsemi podatki o njegovi nepremičnini, ki so bili upoštevani pri izračunu, kakor tudi, kje jih je prvostopenjski organ pridobil, zato bi moral, če je menil, da ti podatki niso pravilni, to uveljavljati v pritožbi s konkretnimi navedbami o napačno ugotovljenih podatkih ter v zvezi s tem predlagati dokaze. Ker pa tega tožnik v pritožbi ni storil, prav tako pa takšnih konkretnih navedb o napačno ugotovljenem dejanskem stanju glede površine stavbnega zemljišča in neto tlorisne površine objekta (z ustreznim pojasnilom, zakaj jih iz upravičenih razlogov ni mogel navajati v pritožbi) ni podal niti v tožbi, v tem upravnem sporu ne more uspeti.

12. Ker je predmet tega upravnega spora pravilnost in zakonitost odločbe o odmeri komunalnega prispevka, ki se, kot že rečeno, odmeri na način, predpisan v navedenih določbah ZPNačrt, Pravilnika in Odloka, za odločitev o tožbi niso pravno pomembne tožbene navedbe, da tožnik ni bil obveščen o možnosti, da bi se že ob gradnji priključili na komunalni vod in s tem znižal stroške priklopa, niti navedbe, da občina pred izgradnjo vodovodnega sistema ni uredila služnosti. Sodišče se zato do teh navedb ni vsebinsko opredeljevalo.

13. Glede na povedano je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

14. V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 je odločilo brez glavne obravnave, na seji, saj tožnik v tožbi ne navaja novih dejstev in dokazov, ki so pomembni za odločitev.