Jedro

Dolžnik je delegacijo predlagal več kot po treh letih, pri čemer ni navedel niti razloga, zakaj tega ni storil že prej, niti relevantnih okoliščin, na strani upnice, zaradi katerih bi utegnila biti prizadeta nepristranskost sodišča. Predlagatelj bi moral v predlogu navesti okoliščine, ki bi kazale na pristranskost sodišča, torej da bodo pristranski prav vsi sodniki sodišča, ki je pristojno odločati v zadevi. Le neobrazložena navedba o zaposlitvi upnice tako še ne ustvarja neenakopravnega položaja strank, kot meni dolžnik.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Za poplačilo denarne terjatve upnice teče na podlagi izvršilnega naslova pri Okrajnem sodišču v .... izvršba na nepremičnine dolžnika. Potem, ko je v zadevi izvedenec že ocenil vrednost nepremičnine, je dolžnik v ugovoru na to cenitev navedel, da je na okrajnem sodišču zaposlena upnica, in sicer že več let, več let je delala na področju izvršbe. Ta okoliščina je po njegovem mnenju zadosten razlog, da vzbuja dvom v nepristranskost sodišča oziroma dopušča možnost, da imata stranki postopka ravno zaradi delovnega mesta ene stranke neenakopraven položaj.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi za prenos pristojnosti. Z določitvijo drugega sodišča se izključijo pravila o krajevni pristojnosti sodišč, zato gre za izjemen ukrep, za katerega morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji.

4. Dolžnik meni, da zgolj dejstvo, da je upnica zaposlena pri sodišču, pri katerem teče postopek izvršbe, pomeni „drug tehten razlog“, ki narekuje prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Res se pomembnost instituta delegacije kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja in zato pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki utegnejo vzbujati dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Vendar pa zgolj dejstvo, da je stranka zaposlena na sodišču, sama po sebi še ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost sodišča kot nosilca sodne funkcije. Izvršbo je upnica predlagala že v letu 2015, dolžnik pa je delegacijo predlagal več kot po treh letih, pri čemer ni navedel niti razloga, zakaj tega ni storil že prej, niti ni navedel relevantnih okoliščin, na strani upnice, zaradi katerih bi utegnila biti prizadeta nepristranskost sodišča. V predlogu namreč ni pojasnjeno niti na kakšnem delovnem mestu je upnica zaposlena niti njen morebiten stik s sodnim osebjem, ki upravlja s spisi, ali sodniki, ki v zadevi odločajo. Predlagatelj bi moral v predlogu navesti okoliščine, ki bi kazale na pristranskost sodišča, torej da bodo pristranski prav vsi sodniki sodišča, ki j pristojno odločati v zadevi. Le neobrazložena navedba o zaposlitvi upnice tako še ne ustvarja neenakopravnega položaja strank, kot meni dolžnik.

5. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da predlog dolžnika ni utemeljen in ga je zato zavrnilo.