Jedro

Sodna praksa je enotna, da gre za zelo zahtevno delo, ko le-to odstopa od standardne zahtevnosti izvedenskega mnenja. Za izjemno zahtevno delo pa morajo biti podane posebne, izjemne okoliščine, ki jih mora izvedenec sam obrazložiti oziroma pojasniti, zakaj gre za izjemno zahtevno delo. Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno poudarilo, da izvedenka ob priglasitvi stroškov ni dodatno obrazložila, zakaj (po njenem mnenju) izvedensko mnenje odstopa od standardne zahtevnosti do te mere, da že ustreza pojmu izjemne zahtevnosti. Že zato pritožba ne more biti utemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče sodni izvedenki za ekonomijo in finance za pisno izdelavo izvedenskega mnenja odmerilo nagrado in stroške v višini 687,70 EUR in 22% DDV v višini 151,29 EUR, kar skupaj znaša 838,90 EUR in se nakaže na transakciji račun izvedenke pri N. d. d. Sodišče je še ugotovilo, da je izvedenka zavezanka za plačilo DDV in odredilo, da se priznana nagrada s stroški in obračunanim DDV po predložitvi e - računa izplača iz predujma, ki ga je založila tožeča stranka.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila izvedenka. Trdi, da je bila prevzeta naloga kompleksna, zahtevala je dvakratni vstop v izvedenstvo zaradi nezadostnih podatkov oziroma manjkajoče dokumentacije. Posledično je vložila nadpovprečni čas glede na povprečno predviden s Pravilnikom, vložila strokovnost, proučila specifičnosti renditnega donosa, specifičnost bančnega izračuna leasinga konkretne družbe H. d. o. o. Sprašuje se, ali je renditni donos nekaj rutinskega, običajnega ali specifičnega. Ali je znati nastaviti preračune leasinga v neodvisni preračun, da lahko preizkusiš financerja z vsemi posebnostmi njegovega poslovanja nekaj rutinskega, običajnega ali specifičnega? Nadalje se sprašuje kaj sploh pomeni rutina in kaj pomeni ustaljen način. Meni, da gre res za rutino, izkušenost, ampak da je ta le njena, pridobljena in ima tudi svojo ceno. Tudi za njo z več kot petindvajsetletno prakso v izvedenstvu in z dodatnimi znanji in licencami revizorja, cenilca podjetij, to ni bilo nič ustaljenega. Ustaljena je bila v konkretni zadevi le obličnost izvedenskega izvida in mnenja, vsa njegova vsebina pa je specifičnost konkretnega posla. Konkretno delo je zahtevalo koncentracijo skozi cel postopek dela, vložek specifične strokovnosti renditnih in leasing poslov, ki so od banke ravno v inačicah različne ter kompleksno obravnavo. V nadaljevanju pritožbe našteva, koliko korakov izvedenca potrebuje taka zadeva. Sodišče je na podlagi mnenja izdalo sodbo, zaključilo zadevo, brez potreb po pojasnilih in dopolnitvah. To dodatno kaže na vloženo skrbnost in kvaliteto opravljenega izvedenskega dela. Sklepu sodišča posledično ugovarja v vseh tistih točkah, ki ne sledijo dejansko opravljenemu izvedenskemu delu in stroškovniku. Sodišču predlaga, da upošteva, da je bilo delo izvedenca strokovno nadpovprečno zahtevno, da je poseglo v strokovno specifično področje renditnega donosa in leasing aranžmajev, ki ni zgolj rutinsko in ustaljeno delo. Meni, da je za odmero važen porabljen čas izvedenca in ne rok za izdelavo postavljen od sodišča. Če sodišče zaupa v opravljeno izvedensko delo, naj zaupa tudi, da izvedenec zna izmeriti in skladno s Pravilnikom izračunati opravljeno delo.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožeči in toženi stranki, ki nanjo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13. 7. 2017 za izdelavo izvedenskega mnenja postavilo sodno izvedenko s področja financ (pritožnico) z nalogo, da na podlagi podatkov spisa ugotovi, koliko znaša osnova za končni obračun (leasinga) na podlagi v pogodbi določenega kriterija in koliko znaša saldo končnega obračuna. Sodna izvedenka je podala pisno izvedensko mnenje in priložila stroškovnik za opravljeno delo. Za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja je priglasila 459,00 EUR, to je kot za izjemno zahtevno izvedensko mnenje. Priglasila je tudi 92,00 EUR na podlagi 49. člena Pravilnika ter 344,50 EUR na podlagi 47. člena Pravilnika. Sodišče prve stopnje je nagrado izvedenki odmerilo v višini 414,00 EUR, to je kot za zelo zahtevno izvedensko delo (3. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika). Ni se strinjalo z oceno izvedenke, da gre za izjemno zahtevno mnenje.

6. Pritožbeno sodišče se z oceno sodišča prve stopnje strinja. Pravna podlaga za priznanje nagrade za opravljeno izvedensko delo je 249. člen ZPP in določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik). Slednji v četrtem odstavku 47. člena določa, da je zahtevnost izvida in mnenja oziroma cenitve odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, časa, ki ga ima izvedenec oziroma cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja oziroma cenitve, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja oziroma cenitve. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, v Pravilniku natančnejši kriteriji, po katerih bi lahko sodišče vrednotilo izvide in mnenja kot manj zahtevna, zahtevna, zelo zahtevna ali izjemno zahtevna, niso določeni. Glede tega vprašanja pa vendarle že obstaja obsežna sodna praksa, s spoznanji katere si sodišče pri presoji zahtevnosti mnenja tudi pomaga. V obrazložitvi jo je sodišče navedlo in se nanjo pravilno sklicevalo.

7. Sodna praksa je enotna, da gre za zelo zahtevno delo, ko le-ta odstopa od standardne zahtevnosti izvedenskega mnenja. Za izjemno zahtevno delo pa morajo biti podane posebne, izjemne okoliščine1, ki jih mora izvedenec sam obrazložiti oziroma pojasniti, zakaj gre za izjemno zahtevno delo. Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno poudarilo, da izvedenka ob priglasitvi stroškov ni dodatno obrazložila2, zakaj (po njenem mnenju) izvedensko mnenje odstopa od standardne zahtevnosti do te mere, da že ustreza pojmu izjemne zahtevnosti. Že zato pritožba ne more biti utemeljena. Tudi sicer je sodišče prve stopnje skrbno in obširno pojasnilo, zakaj je štelo, da gre za zelo zahtevno mnenje (točka 7 obrazložitve) in zakaj je za študij dokumentacije priznalo 46,00 EUR in ne zahtevanih 92,00 EUR (točka 8 obrazložitve). Pritožnici je tudi pojasnilo, da za nekatere posebej priglašene materialne stroške (na primer amortizacija tiskalnika) ni podlage v tretjem odstavku 45. člena Pravilnika, ki predvideva le pavšalno odmero (15% od odmerjene nagrade). Pritožbene navedbe prepričljivih zaključkov sodišča prve stopnje ne morejo izpodbiti.

8. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Primerjaj na primer sklep VSL I Cp 2277/2017 2 Primerjaj na primer sklep VSL II Cp 1727/2017.