Jedro

Sodišče o zaprošeni obliki in obsegu pravne pomoči in tudi o zadevi, v kateri naj se nudi, ne more "sklepati" samo. O nepopolni vlogi, v kateri stranka ni navedla podatka, ki bi ga po predpisu morala, v tem primeru zadeve v zvezi s katero prosi za BPP, ne sme vsebinsko odločati, ampak jo mora po drugem odstavku 67. člena ZUP zavreči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikovo prošnjo z dne 18. 8. 2022 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 29. 6. 2022 vložil prošnjo za BPP, v kateri je kot zadevo navedel zgolj "I U". Dne 18. 8. 2022 je po pozivu toženke vložil obrazec, ki ga je toženka obravnavala kot novo prošnjo, v kateri je tožnik navedel, da želi BPP za pravno svetovanje, zastopanje in vložitev izrednih pravnih sredstev v zadevi, ki jo je označil z "I U". Toženka ugotavlja, da prošnja prosilca ne vsebuje vseh podatkov, ki jih Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa v 32. členu, predvsem prosilec ni navedel podatkov o zadevi niti ni priložil pravnega akta, v zvezi s katerim prosi za dodelitev BPP. Prosilec se je sicer na njen poziv št. 85/2022-6 z dne 13. 7. 2022, s katerim ga je skladno s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pozvala, naj odpravi pomanjkljivosti, odzval, vendar pomanjkljivosti ni odpravil. Iz njegove vloge namreč še vedno ni mogoče jasno razbrati v zvezi s katero pravno zadevo prosi za BPP. Zato je njegova vloga ostala nerazumljiva in jo je bilo treba na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 34. člena ZBPP zavreči. 3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in zoper njega vlaga tožbo. Navaja, da mu Upravno sodišče nikoli ni dodelilo BPP, čeprav izpolnjuje tako materialne kot objektivne pogoje, kar je odraz očitne diskriminacije in naklepnega oviranja tožnika. Trdi, da naj bi toženka zlorabila njegovo slabo finančno stanje in dejstvo, da njegov zakoniti zastopnik še ni opravljal pravniškega državnega izpita. Obrazložitev sodišča naj bi bila vedno ista in konstantno napačna. Trdi, da je tožnik predhodno vložil pisno vlogo za BPP, ki se je obravnavala pod Bpp 85/2022, tako da je bilo sodišču znano, v kateri zadevi namerava izpodbijati neutemeljeni akt. Tudi, če bi tožnik predlog (zgolj "I U") dopolnil, pa mu sodišče BPP ne bi dodelilo. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in mu BPP dodeli.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po 66. členu ZUP mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Organ lahko na obrazcu vloge, ob sprejemu vloge ali z dopisom za dopolnitev vloge zahteva od stranke, da navede svojo uradno dodeljeno identifikacijsko številko, če je to potrebno zaradi identifikacije stranke ali zaradi pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc (prvi odstavek). Vloga mora vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis (drugi odstavek).

6. Po drugem odstavku 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) mora prošnja za brezplačno pravno pomoč vsebovati naslednje podatke: - osebno ime, davčno številko, enotno matično številko (EMŠO), naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca; - osebno ime, davčno številko, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov prosilca; - ime oziroma firmo, sedež ter davčno in matično številko, če je prosilec oseba iz 4. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona; - podatke o zadevi; - navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. 7. Podatki o zadevi z navedbo oblike in obsega BPP so torej po navedeni določbi ZBPP obvezna vsebina vloge.

8. Med strankama ni sporno, da tožnik v svoji prošnji ni navedel podatkov o zadevi, v zvezi s katero prosi za BPP, tj. za katero zadevo jo potrebuje. V tožbi zatrjuje, da bi moralo biti to, v kateri zadevi namerava izpodbijati neutemeljen akt, sodišču poznano, ker je predhodno vložil pisno vlogo za BPP, ki se je obravnavala pod BPP 85/2022. To pa glede na citirane določbe predpisov, ne drži. Sodišče o zaprošeni obliki in obsegu pravne pomoči in tudi o zadevi, v kateri naj se nudi, ne more "sklepati" samo. O nepopolni vlogi, v kateri stranka ni navedla podatka, ki bi ga po predpisu morala, v tem primeru zadeve v zvezi s katero prosi za BPP, ne sme vsebinsko odločati, ampak jo mora po drugem odstavku 67. člena ZUP zavreči. 9. Kar se tiče sklicevanja na neutemeljenost drugih odločitev, pa je treba tožniku pojasniti, da je predmet presoje v tej zadevi lahko zgolj zakonitost s tožbo izpodbijanega akta.

10. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev zakonita in pravilna in je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in toženko ni sporno. Tako ni sporno, da tožnik v prošnji ni navedel, v zvezi s katerim postopkom, tj. katero "I U" (ali drugo zadevo), prosi za BPP, ampak trdi, da bi morala toženka to vedeti sama, kar pomeni, da zatrjuje zmotno uporabo prej navedenih predpisov, za katere pa je sodišče presodilo, da so bili uporabljeni pravilno.

12. Pri tem je sodišče upoštevalo tudi stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, da obravnava ni nujna, če ni spornih dejanskih in pravnih vprašanj, ki jih ne bi bilo mogoče ustrezno rešiti na podlagi sodnega spisa in pisnih vlog strank. Gre za postopke, v katerih ni spornih dejstev, ki terjajo ustno predstavitev dokazov ali soočenje prič, če je imela stranka ustrezno možnost pisno predstaviti svoja stališča in izpodbijati dokaze. V teh primerih lahko država ob upoštevanju zahteve po učinkovitosti postopka odloči le na podlagi elementov spisa brez oprave obravnave v postopkih. Sistematično izvajanje obravnave bi namreč lahko nasprotovalo načeloma učinkovitosti in ekonomičnosti postopka in nenazadnje pripeljalo do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zlasti v postopkih, ki terjajo prednostno ali hitro odločanje.1 1 Glej I Up 146/2021 in v njej navedene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.