Jedro

Ker sprejem v državljanstvo ni pravica posameznika, temveč le njegova možnost, o kateri se odloča na podlagi prošnje v predpisanem postopku, z začasno odredbo ni mogoče podeliti pravic, povezanih z državljanstvom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 493/2002-6 z dne 17.4.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki so jo tožniki vložili skupaj s tožbo, s katero izpodbijajo sklep tožene stranke z dne 11.2.2002. S tem sklepom je tožena stranka zavrgla prošnjo tožnikov za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu RS (Uradni list RS, št. 1/91, 30/91, 38/92, 61/92 - odl. US., 13/94, 13/95, 29/95 in 59/99, v nadaljevanju ZDRS), ker še ni pravnomočno odločeno o njihovi prejšnji prošnji za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 10. člena ZDRS. Tožniki s tožbo zahtevajo tudi izdajo akta o njihovem izbrisu iz registra stalnega prebivališča, ki je bilo opravljeno dne 26.2.2002. V zahtevi za izdajo začasne odredbe tožniki zahtevajo takojšnjo vzpostavitev stanja, kot je bilo pred izbrisom iz registra stalnega prebivališča in njihovo izenačitev v pravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije.

Sodišče prve stopnje je iz vsebine zahteve za izdajo začasne odredbe ugotovilo, da tožniki zahtevajo izdajo začasne odredbe po določbi 2. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS). Pri tem je ugotovilo, da tožniki ne navajajo, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno, da se z začasno odredbo uredi stanje in s tem odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Menilo je tudi, da z začasno odredbo ni mogoče odločati o pravicah in dolžnostih, povezanih z državljanstvom, ker je državljanstvo statusna pravica, ki se ne more podeliti začasno z začasno odredbo.

V pritožbi tožniki vztrajajo pri zahtevi za izdajo začasne odredbe, s katero bi se vzpostavilo stanje pred njihovim izbrisom iz registra stalnega prebivališča. Menijo, da sodišče ni pravilno odločilo, da ne obstojijo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje, saj je bilo tedaj izbrisanih 83.000 oseb, med njimi tudi oni. Bili so izbrisani tajno, brez izdaje akta o izbrisu. Glede na veliko število izbrisanih oseb je jasno, da je prišlo do hujših škodljivih posledic ogromnih razsežnosti, to je razsežnosti administrativnega etničnega čiščenja, saj so bili izbrisani Neslovenci na podlagi rasne diskriminacije. Bili so potisnjeni zunaj družbe. Izgubili so zaposlitev, pravico do stalnega prebivališča in druge pravice, kar predstavlja kršitev Ustave RS in mednarodnih konvencij o človekovih pravicah.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 69. člena ZUS se glede na sporno pravno razmerje začasno uredi stanje, če se ta ureditev verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Možen nastanek hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja, ki bi ga bilo potrebno odvrniti z začasno odredbo, mora tožeča stranka verjetno izkazati že v svoji zahtevi, saj je to eden od pogojev za izdajo začasne odredbe po navedeni določbi ZUS. Tega pa tožniki, tudi po presoji pritožbenega sodišča, niso izkazali. Kot je pravilno navedlo v svojih razlogih že sodišče prve stopnje, tožniki sploh ne navajajo konkretnih škodljivih posledic ali grozečega nasilja, ki naj bi jim pretili in zaradi katerih bi bilo potrebno izdati začasno odredbo. Pa tudi sicer je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da z začasno odredbo ni mogoče podeliti pravic in dolžnosti, povezanih z državljanstvom. Sprejem v državljanstvo namreč ni pravica posameznika, temveč le njegova možnost, o kateri se odloča na podlagi prošnje v predpisanem postopku. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe in na pravilnost te odločitve posplošena pritožbena navajanja ne morejo vplivati.

Na pravilnost odločitve tudi ne morejo vplivati pritožbene navedbe o množičnem izbrisu Neslovencev iz registra stalnega prebivališča, saj iz teh splošnih trditev ne izhajajo tudi konkretne škodljive posledice, ki naj bi jih tožniki utrpeli in ki naj bi kazale na verjetno potrebo po ureditvi stanja z začasno odredbo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS, v zvezi z določbo 68. člena ZUS, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.