Jedro

Organ, pristojen za obnovo postopka, je po določbi 261. člena ZUP in 5. člena ZUP v zvezi z 9. členom Zakona o davčni službi davčni urad, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan, kot to v obrazložitvi izpodbijane odločbe, pravilno in skladno s prakso Upravnega sodišča, ugotavlja tožena stranka. Rok za obnovo postopka teče torej od dneva, ko je nova dejstva in nove dokaze mogel navesti ali uporabiti davčni urad, pristojen za obnovo postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčnega urada A št... z dne 9. 1. 2003, s katerim je bila po uradni dolžnosti uvedena obnova postopka odmere dohodnine za leto 1999, končanega z odločbo št... z dne 5. 10. 2000. Odločitev utemeljuje z določbo 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS,št. 80/99, 70/00 in 52/02, dalje: ZUP) in ugotovitvijo, da je organ prve stopnje po tem, ko je postala odločba o odmeri dohodnine za leto 1999 dokončna, izvedel za dejstvo, da je (pri)tožnik v letu 1999 dosegel določene prejemke, ki jih v napovedi za odmero dohodnine ni napovedal in zato pri odmeri dohodnine niso bili upoštevani. Na podlagi inšpekcijskega pregleda pri pravni osebi AAA, borzno posredovanje, d.d., M cesta 38, kraj B, je bilo ugotovljeno, da naj bi (pri)tožnik pravni osebi dajal prikrita posojila s tem, da je za obresti, ki izvirajo iz naslova obveznic družbe AAA d.d., zahteval izplačilo izven amortizacijskega načrta, obresti pa so bile dogovorjene v višjem odstotku, kot znaša sama revalorizacijska obrestna mera. Ugotovljeno je bilo tudi, da je (pri)tožnik službeni avtomobil uporabljal tudi za zasebno rabo, saj je uporabo kot tako označil sam ali pa ta ni temeljila na verodostojnih knjigovodskih listinah. Ugotovitev izhaja iz zapisnika Posebnega davčnega urada o inšpekcijskem pregledu št... z dne 3. 12. 2002. Ta znesek zato za tožnika predstavlja dohodke oziroma prejemke, ki se po določbah 6. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 do 44/96) vključujejo v osnovo za odmero dohodnine. Ker bi navedeno dejstvo moglo pripeljati do drugačne odločbe o odmeri dohodnine, je bil prvostopni organ upravičen in dolžan v roku enega meseca od dneva, ko je izvedel za nova dejstva oziroma pridobil možnost uporabiti nove dokaze, obnoviti postopek, končan z dokončno odmerno odločbo. Davčni urad A, po določbi 266. člena ZUP pristojen za obnovo postopka, je bil z ugotovitvami inšpekcijskega postopka in zapisnikom seznanjen 10. 12. 2002, ko mu je Posebni davčni urad podatke in zapisnik posredoval. Pred tem Davčni urad A za nova dejstva in nove dokaze še ni vedel. Sklep o obnovi postopka je izdal 9. 1. 2003, pošiljka pa je bila odpremljena 10. 1. 2003. Obnovo postopka je uvedel v okviru v 263. členu ZUP predpisanega tridesetdnevnega roka od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze (5.člen ZUP v zvezi z 9. členom Zakona o davčni službi - Uradni list RS, št. 18/96 do 52/02). Dejstva, ugotovljena v postopku opravljenega inšpekcijskega pregleda pri pravni osebi AAA nakazujejo možnost, da v prvotnem postopku odmere dohodnine za leto 1999 dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Ali bo v ponovljenem postopku prišlo do drugačne odmere dohodnine za leto 1999 pa je odvisno od dejstev in okoliščin, ugotovljenih in zbranih v obnovljenem postopku, v katerem bo, skladno s prvim odstavkom 138. člena ZUP, pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev in strankam omogočiti, da uveljavljajo in zavarujejo svoje pravice. Za odločitev o uvedbi obnove postopka pa zadošča, da so nova dejstva dovolj verjetno izkazana.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu iz razloga bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in s sodbo odloči o stvari tako, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da pritožbi ugodi, podredno pa, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka. Vztraja pri pritožbenem ugovoru prekoračitve roka, ki ga za obnovo postopka po uradni dolžnosti določa ZUP v 2. odstavku v zvezi s prvim odstavkom 263. člena. Davčni organ je obnovo postopka uvedel na podlagi inšpekcijskega zapisnika z dne 3. 12. 2002. Interpretacija tožene stranke o tem, kdaj je izvedel za nova dejstva oziroma imel možnost uporabe novih dokazov, nima pravne podlage in posega v načela zakonitosti, varstva pravic strank in pravice do pritožbe. Razlaga tožene stranke pomeni obid zakonske določbe o začetku teka subjektivnega roka in vezanost organa izključno na objektivni rok petih let. Po njeni interpretaciji je tek subjektivnega roka odvisen od notranje organizacijskih razmerij in aktivnosti davčnega organa, kar je nezakonito. Če bi bil namen zakonodajalca tak, bi moral zaradi načela varstva pravic strank to jasno določiti oziroma določiti rok, v katerem mora en organizacijski del organa posredovati podatke drugemu, ki odloča v konkretni zadevi. Poleg tega davčni zavezanec nima nikakršne možnosti preveritve, kdaj je davčni organ za novo dejstvo izvedel. K sklepu, s katerim se je obnova postopka začela, pa kot dokaz ni bilo priloženo obvestilo o izsledkih inšpekcijskega pregleda, ki naj bi ga prejel prvostopni organ, tako da datuma obvestila, ki ga navaja tožena stranka, sploh ni mogoče preveriti. Napačna je tudi interpretacija tožene stranke o tem, da je za določitev začetka teka subjektivnega roka relevanten dan, ko je za nova dejstva in nove dokaze izvedel Davčni urad A. 266. člen ZUP, na katerega se sklicuje tožena stranka, določa pristojnost organa za odločanje o obnovi postopka, v ničemer pa ne posega v določbo 263. člena, ki organ veže s subjektivnim rokom za obnovo. Nesporno in iz določbe 5. člena ZUP in 9. člena Zakona o davčni službi jasno izhajajoče je dejstvo, da je organ, ki začne postopek obnove dohodnine, organ državne uprave, katerega notranja organizacijska struktura nikakor ne more posegati v to dejstvo. Upravni organ je po navedenem Davčna uprava, saj ta ne more šteti za skupek nepovezanih organov. Kot dan, ko je organ, pristojen za obnovo postopka, izvedel za nova dejstva oziroma imel možnost uporabiti nov dokaz, je po navedenem šteti najkasneje dan izdaje inšpekcijskega zapisnika. To pomeni, da je enomesečni rok, predpisan v 263. členu ZUP, začel teči najkasneje z dnem izdaje inšpekcijskega zapisnika, to je 3. 12. 2002. Ob upoštevanju interpretacije tožene stranke so bili najkasneje na ta dan znani konkretni očitki in imena davčnih zavezancev, zato je prvostopenjski organ izdal sklep o obnovi postopka prepozno.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi in pri razlogih zanjo ter predlaga zavrnitev tožbe.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in skladna z zakonom. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi svojo odločitev utemeljuje tožena stranka in se nanje, da bi ne prišlo do ponavljanja, v celoti sklicuje. Strinja se tudi z razlogi, s katerimi tožena stranka zavrača pritožbene ugovore. Kolikor so tožbeni ugovori enaki pritožbenim, jih iz istih razlogov zavrača tudi sodišče in še poudarja: Po določbi 1. odstavka 261. člena ZUP lahko organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan, začne obnovo postopka po uradni dolžnosti. Pri tem je vezan na rok, določen v 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 263. člena ZUP. V primeru obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP lahko z obnovo začne v roku enega meseca od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Stališče tožeče stranke, da pristojni (davčni) organ ni Davčni urad, temveč Davčna uprava Republike Slovenije, je neutemeljeno. Pomen izraza "organ" po Zakonu o splošnem upravnem postopku namreč določa ZUP v svojem 5. členu, po katerem je z organom po tem zakonu mišljen organ državne uprave ali drug državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje o upravni stvari. Po določbi 9. člena Zakona o davčni službi je odločanje v davčnem postopku na prvi stopnji v pristojnosti krajevno pristojnih davčnih uradov. Organ, pristojen za obnovo postopka je po določbi 261. člena ZUP in 5. člena ZUP v zvezi z 9. členom Zakona o davčni službi davčni urad, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan, kot to v obrazložitvi izpodbijane odločbe, pravilno in skladno s prakso Upravnega sodišča, ugotavlja tožena stranka. Rok za obnovo postopka teče torej od dneva, ko je nova dejstva in nove dokaze mogel navesti ali uporabiti davčni urad, pristojen za obnovo postopka. Prvostopenjski organ v obrazložitvi sklepa navaja, da je bil z novimi dejstvi seznanjen dne 10. 12. 2002, ko mu je svoje ugotovitve in inšpekcijski zapisnik posredoval Posebni davčni urad. V sklepu torej navaja dejstvo, ki je pomembno za ugotovitev pravočasnosti uvedbe postopka obnove. Navedeno dejstvo, skladno s podatki upravnih spisov, ugotavlja tudi tožena stranka. Tožnik je imel v upravnem postopku z vpogledom v upravne spise, navedeno dejstvo možnost preveriti. Njegovo stališče, da datuma ni mogel preveriti in izpodbijati je zato neutemeljeno. Sicer pa v datum, ko je bil Davčni urad A obveščen o za odmero dohodnine relevantnih novih dejstvih, podvomi šele v upravnem sporu.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in na zakonu utemeljena, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti, je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.