Jedro

Tožnik je umaknil tožbo, toženec pa je z umikom soglašal. Zaradi umika tožbe bi moralo sodišče postopek ustaviti, ne pa ugotavljati, ali je podana pravna korist in tožbe zaradi njenega pomanjkanja zavreči.

Izrek

I. Pritožbi tožnika se ugodi in se izpodbijana I. točka izreka razveljavi ter postopek ustavi.

II. Pritožba tožene stranke zoper II. točko izreka se zavrne in se potrdi odločitev sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbe v višini 399,63 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo z dne 16. 5. 2014 zavrglo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 267,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo (II. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi navaja, da je 30. 9. 2015 umaknil tožbo, saj je tožena stranka z odločbo št. ... z dne 18. 9. 2015 tožniku na novo odmerila pokojnino od 1. 11. 2009 dalje. Tožena stranka je tako izpolnila tožbeni zahtevek, zato je tožnik nemudoma tudi umaknil tožbo. Tožena stranka je v svoji vlogi z dne 16. 10. 2015 z umikom tožbe soglašala. Sodišče bi tako moralo ob uporabi 3. odstavka 188. člena ZPP postopek zaradi umika tožbe s sklepom ustaviti. Tako ni bilo pravne podlage za odločanje o obstoju pravnega interesa tožnika. Pravni interes za vložitev predmetne pritožbe tožnik izkazuje z že izoblikovanim stališčem sodne prakse, da v primeru zavrženja tožbe, tožeča stranka ni upravičena do povračila potrebnih stroškov postopka. V primeru umika tožbe pa lahko tožeča stranka zahteva povrnitev potrebnih stroškov. To pa pomeni, da glede na soglasje tožene stranke k umiku tožbe, bi moralo sodišče izdati sklep o ustavitvi postopka ter tožniku odmeriti potrebne stroške postopka (kar je naslovno sodišče sicer naredilo, vendar na napačni pravni podlagi). Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki spremeni tako, da se zaradi umika tožbe postopek ustavi. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Zoper II. točko izreka je pritožbo vložila tudi tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko se je oprlo na določbo 155. člena ZPP v zvezi z vprašanjem povračila stroškov. Navedena določba ne ureja vprašanja, v breme katere stranke gredo stroški postopka. Specialne določbe ZPP za primer zavrženja tožbe zaradi odpada pravnega interesa nima, kar pomeni, da je potrebno izhajati iz splošne določbe 154. člena ZPP, ki ureja vprašanje stroškovne obveznosti glede na uspeh v postopku. Zaradi napačne uporabe materialnega prava, sodišče ni ugotavljalo vprašanja uspeha v socialnem sporu oziroma v obrazložitvi ni ugotovilo dejstva, da tožnik z zahtevkom ni uspel. Upoštevaje 154. člen ZPP bi moralo sodišče odločiti, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijani del sklepa spremeni tako, da odloči, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka oziroma podredno, da stroškovni del sklepa razveljavi ter v tem delu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Pritožba tožnika je utemeljena, medtem ko pritožba tožene stranke ni utemeljena.

K pritožbi tožnika

5. Tožnik utemeljeno v pritožbi opozarja na kršitev določb postopka. Sodišče prve stopnje je namreč tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa na podlagi 1. odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) zavrglo. Taka odločitev pa ni pravilna, kajti tožnik je že pred zavrženjem tožbe, le-to pisno umaknil, in sicer dne 30. 9. 2015. Tožena stranka je z umikom tožbe soglašala, ni pa soglašala z zahtevkom za povrnitev stroškov postopka. Ker je tožnik tožbo umaknil, so bili s tem izpolnjeni pogoji, določeni v 188. členu ZPP za ustavitev postopka. V navedenem členu je namreč določeno, da če je tožba umaknjena, izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. Nenazadnje je že sodišče samo v obrazložitvi sklepa poudarilo, da je tožnik umaknil tožbo in da je tožena stranka z umikom soglašala. Zaradi umika tožbe torej ni bilo več podlage, da bi sodišče presojalo, ali je podana pravna korist, temveč bi moralo postopek v socialnem sporu ustaviti. Ker tega sodišče ni storilo, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožnika in na podlagi 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 188. členom ZPP in 354. členom ZPP izpodbijano I. točko izreka razveljavilo ter odločilo, da se postopek v socialnem sporu ustavi.

K pritožbi tožene stranke

6. Neutemeljena pa je pritožba tožene stranke v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka. Res je, da je sodišče prve stopnje odločitev zmotno utemeljevalo na določbi 155. člena ZPP. Pravilno bi moralo, glede na to, da je tožnik umaknil tožbo, plačilo stroškov utemeljevati na določbi 158. člena ZPP. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da če je tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške postopka. V sporni zadevi je tožnik izpodbijal odločbo v zvezi z upoštevanjem določenih zneskov v pokojninsko osnovo. Tožena stranka je v času, ko je že tekel postopek pred sodiščem prve stopnje izdala novo odločbo in sicer dne 18. 9. 2015, s katero je tožniku na novo odmerila pokojnino tudi za sporno obdobje. S tem je v bistvu izpolnila tožbeni zahtevek, zato je tožnik 30. 9. 2015 sodišču tudi posredoval pisni umik tožbe. Pri tem ni odločilno, da je tožena stranka novo odločbo izdala na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-239/14-10. 7. Ker je stroškovna odločitev pravilna, ne sicer na temelju 155. člena, temveč pravilno na temelju 158. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (II. točka izreka).

8. Ker je tožnik s svojo pritožbo uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP ter upoštevaje določbe Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 s spremembami) odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške pritožbe v višini 399,63 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila. Pritožbeno sodišče je po tar. št. 3210 priznalo stroške postopka v višini 225,60 EUR, 20,00 EUR po tar. št. 6002 za administrativne stroške ter 22 % DDV.