Jedro

Tržni inšpektor nima zakonske podlage za izrek inšpekcijskega ukrepa, s katerim stranki naloži vrnitev cen na določeno raven.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za trgovino z dne 10.9.1992.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Republiškega tržnega inšpektorata Ljubljana z dne 12.8.1992, s katero je republiški tržni inšpektor naložil tožniku obveznost, vrniti cene komunalnih storitev, proizvodnje in distribucije vode na raven, ki je bila v skladu s predpisi oblikovana in uporabljena na tržišču na dan 30. junija 1992. V obrazložitvi odločbe je navedla, da je tožnik oblikoval cene komunalnih storitev v nasprotju z določbami odloka Vlade Republike Slovenije o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev (Uradni list RS, št. 32/92), ki je začel veljati 1.7.1992. Tržni inšpektor Mestne uprave za inšpekcijske službe je ob pregledu, ki ga je opravil pri tožniku, ugotovil, da je tožnik zaračunaval dovedene in odvedene vode po cenah, ki jih je določil s sklepom o oblikovanju cen (Uradni list RS, št. 32/92) Izvršni svet skupščine mesta, z veljavnostjo od 1.7.1992 dalje. Ta sklep, ki je v primerjavi z odlokom vlade predpis nižjega ranga, po mnenju tožene stranke sploh ni začel veljati, saj v našem pravnem sistemu višji predpis avtomatično razveljavi nižjega. Ker odločbe ni izdal pristojni občinski inšpekcijski organ, je le-to v skladu z 78. členom zakona o sistemu državne uprave izdal Republiški tržni inšpektorat. Tožnikove pritožbene navedbe, da je ravnal pravilno, ko je oblikoval cene po sklepu svojega ustanovitelja, ki z odlokom vlade ni bil razveljavljen, torej niso sprejemljive. Tožnik je v tožbi navedel, da je zaračunaval dovedeno in odvedeno vodo v mesecu juliju 1992 po cenah, ki jih določa sklep o oblikovanju cen, ki ga je sprejel Izvršni svet skupščine mesta. Te cene niso bile preklicane, saj odlok Vlade Republike Slovenije, ki je bil objavljen v isti številki Uradnega lista kot navedeni sklep, ne določa, da z njegovim sprejemom ne veljajo sklepi občinskih oziroma mestnega izvršnega sveta o cenah dovedene in odvedene vode. Republiški tržni inšpektor v obravnavanem primeru tudi ni bil pristojen za izdajo prvostopne odločbe, saj je tržni inšpektorat mestne uprave za inšpekcijske službe s pregledoma opravil naloge, za katere je pristojen. Če ni izdal odločbe takoj po pregledu, še ne pomeni, da svojih nalog ni opravljal. Zaradi tožnikovega ravnanja tudi ne bi nastale hujše posledice v Republiki Sloveniji oziroma ne gre za širše družbeno pomembno in zahtevno ukrepanje. Zato tožnik smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Tožena stranka na tožbo ni dala odgovora. Tožba je utemeljena. Republiški tržni inšpektor je svojo odločbo z dne 12.8.1992 oprl na določbe zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88 - Zakon o sistemu državne uprave) ter na 5. člen zakona o cenah (Uradni list RS, št. 1/91-I - ZCen). Navedena zakona po mnenju sodišča tržnega inšpektorja ne pooblaščata, da stranki naloži vrnitev cen na določeno raven, če pri izvajanju nadzora ugotovi, da so cene oblikovane v nasprotju s predpisi o cenah. Zakon o sistemu državne uprave v 70. členu le na splošno ureja pravice in dolžnosti inšpektorja pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, ne vsebuje pa materialne podlage za odrejanje posameznih vrst inšpekcijskih ukrepov, 5. člen zakona o cenah pa pooblašča Vlado Republike Slovenije za predpisovanje ukrepov določitve cen ter določa pogoje za sprejem takšnega predpisa. Zakon o cenah nima določb, ki bi urejale inšpekcijske ukrepe na področju cen. O pristojnosti tržnega inšpektorja na tem področju govori izrecno le 7. člen zakona o tržni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 27/74 - ZTI), ki inšpektorju v zvezi s kršitvijo predpisov o cenah nalaga, da je dolžan vložiti ovadbo zaradi kaznivega dejanja ali gospodarskega prestopka oziroma, da je dolžan vložiti predlog za uvedbo postopka zaradi prekrška. V teh primerih je tržni inšpektor dolžan ugotoviti znesek pozitivne razlike v ceni in predlagati sodišču oziroma sodniku za prekrške, da storilcu to razliko odvzame kot protipravno premoženjsko korist. Tudi zakon o tržni inšpekciji nim a posebnih določb o inšpekcijskih ukrepih na področju cen. Inšpekcijski organ pa po presoji sodišča svoje odločitve ne more opreti samo na določbo 70. člena zakona o sistemu državne uprave, če v materialnem zakonu nima pooblastila za določene ukrepe. Zato tožena stranka napačno razlaga določbe 70. člena tega zakona, ob gornji ugotovitvi pa tudi določbe 5. člena zakona o cenah. Ker je prvostopna odločba nezakonita in je takšna tudi odločba tožene stranke, je moralo sodišče izpodbijano odločbo odpraviti. Svojo odločitev je oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.