Jedro

Ker revizija uveljavljenega revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava ni obrazložila, je revizijsko sodišče skladno določilu 386. člena ZPP preizkusilo izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti tudi glede na pravilno uporabo materialnega prava.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za priznanje pravice do izplačevanja akontacije vojaške pokojnine potem, ko je ugotovilo, da ... ne izpolnjuje v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin predpisanega pogoja, da je bil ves čas od 18.7.1991 dalje do prenehanja vojaške službe na razpolagi, v suspenzu, na dopustu ali v bolniškem staležu. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožnik pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov po 385. členu ZPP s predlogom, da se ji ugodi. Revizija sodišču očita, da je v senatu pritožbenega sodišča sodelovala sodnica, ki je sodelovala tudi pri izdaji sodbe sodišča prve stopnje, ki je bila razveljavljena. To pa pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. To pa ima za posledico razveljavitev izpodbijane odločbe ne glede na to, ali je omenjena kršitev vplivala ali mogla vplivati na njeno zakonitost in pravilnost. Na vročeno revizijo (390. člen ZPP) tožena stranka ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije, pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po določilu 386. člena ZPP preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354 člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava. Obrazložitev - navedba revizijskih razlogov - je torej obligatorna sestavina revizije, s katero je izraženo načelo dispozitivnosti. Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Glede uveljavljenega revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa se revizijska trditvena podlaga sklicuje na dejstvo, da je sodišče druge stopnje odločalo v senatu, v katerem je bila sodnica, ki je na prvi stopnji sodelovala tudi pri izdaji sodbe, ki je bila kasneje razveljavljena. Po vsebini torej revizija uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Pri izdaji sodbe naj bi sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (5. točka 71. člena ZPP). Vendar pa je revizijska graja v tej smeri neutemeljena. Pritožbeno sodišče namreč glede na določbe 348. člena ZPP odloča o pritožbi proti sodbi, izdani na prvi stopnji. Pri izdaji sodbe sodišča prve stopnje, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, pa ni sodelovala nobena od sodnic, ki so reševale pritožbo tožeče stranke proti tej sodbi. Revizijski očitek, da je bila kršena določba pravdnega postopka iz 2. točke 2. odstavka 354. člena ZPP torej ni utemeljen.

Ker revizija uveljavljenega revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava ni obrazložila, je revizijsko sodišče skladno določilu 386. člena ZPP preizkusilo izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti tudi glede na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz dejanskih ugotovitev, sprejetih na nižjih stopnjah sledi, da je imel tožnik - tudi po 18.7.1991 - status aktivnega pripadnika bivše JA in sicer vse do dneva razrešitve 31.10.1991. V 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Uradni list Republike Slovenije, št. 4/92 - odlok) pa je kot eden izmed pogojev za prevzem izplačevanja pokojnin in drugih dajatev, ki so jih na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev pridobili upravičenci, da so bili le-ti po 18.7.1991 na razpolago, v suspenzu, na dopustu ali v bolniškem staležu. Ob ugotovitvi obstoja zakonitih ovir za pridobitev pravice tožnika do izplačevanja akontacij vojaške pokojnine, je bilo po presoji revizijskega sodišča, materialno pravo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pravilno uporabljeno. Po ugotovitvah obeh nižjih sodišč tožnik namreč ni izpolnjeval statusnega pogoja iz 2. alinee prvega odstavka 2. člena odloka, predpisanega za priznanje uveljavljene pravice. Zato tudi, po presoji revizijskega sodišča, za ugoditev tožbenemu zahtevku ni podana materialno pravna podlaga.

Ker revizijska trditev, da je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 2. točki drugega odstavka 354. člena ZPP ni utemeljena in ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP, na katerih temeljijo odločitve revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94).