14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d. o. o., Ž., na seji senata dne 4. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. II Cpg 1224/2004 z dne 22. 12. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.V izvršilnem postopku je sodišče ob uporabi določbe 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ) zoper ustavno pritožnico izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe, izdane zoper pravno prednico pritožnice. Prvotna dolžnica je bila namreč na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju (Uradni list RS, št. 54/99 in nasl. – v nadaljevanju ZFPPod) izbrisana iz sodnega registra, zato je upnik predlagal izvršbo zoper družbenico izbrisane družbe (sedaj ustavno pritožnico). Ustavna pritožnica je zoper sklep o izvršbi vložila ugovor, ki ga je izvršilno sodišče zavrnilo, Višje sodišče pa je nato po pritožbi pritožnice navedeni sklep potrdilo. Sodišči sta šteli, da je prehod terjatve z dolžnice na pritožnico izkazan s predložitvijo fotokopije objave izbrisa dolžnice iz sodnega registra v Uradnem listu Republike Slovenije, saj sta objavo opredelili kot javno listino.

2.Zoper sklep Višjega sodišča je pritožnica vložila ustavno pritožbo, v kateri zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Meni, da je Višje sodišče očitno napačno tolmačilo pravno naravo objave sklepa sodišča o izbrisu družbe v Uradnem listu. Po pritožničinem mnenju navedene objave Višje sodišče ne smelo šteti za javno listino v smislu prvega odstavka 224. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP), zato tudi ne bi smelo šteti, da je upnik z njeno predložitvijo dokazal, da je terjatev prešla nanj.

3.Pritožnica izpodbijanemu sklepu očita, da je tako očitno napačen, da ga je treba šteti za arbitrarnega, kar pomeni kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Ta očitek ni utemeljen. Oceno samovoljnosti odločitve lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče svoje obrazložitve ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati. Višje sodišče je namreč razumno obrazložilo, zakaj je štelo, da je objava sklepa sodišča o izbrisu družbe v Uradnem listu javna listina. Svojo odločitev v zvezi s tem je oprlo na razlago določb ZPP in ZFPPod. Takšna obrazložitev zadošča kriterijem iz 22. člena Ustave. Zgolj dejstvo, da se pritožnica ne strinja s stališčem sodišča in da materialno pravo razume drugače, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

4.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić