7. 12. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Mlinar, d. d., Republika Hrvaška, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Kosmač, d. o. o., Ljubljana, na seji 7. decembra 2016

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 367.č člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku se zavrne.

3.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 346/2015 z dne 16. 12. 2015 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedeni določbi Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zatrjuje neskladje s 14., 22. in 25. členom Ustave. Sklicujoč se na dosedanjo ustavnosodno presojo petega odstavka 98. člena ZPP meni, da je treba ponovno presoditi, ali je določba skladna z načelom enakosti pred zakonom in pravico do enakega varstva pravic, saj naj ne bi bil podan stvaren razlog za neenako obravnavanje strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 z dne 14. 6. 2011, Uradni list RS, št. 58/11, presodilo, da določba ni v neskladju z Ustavo) ter v postopku na prvi in pritožbeni stopnji (Ustavno sodišče je v odločbah št. U-I-74/12 z dne 13. 9. 2012, Uradni list RS, št. 75/12, in OdlUS XIX, 37, in št. U-I-48/11, Up-274/11 z dne 16. 1. 2014, Uradni list RS, št. 10/14, presodilo, da je določba v neskladju z Ustavo).

2.Pobudnica vlaga tudi ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je Vrhovno sodišče zavrglo njeno revizijo, ker priloženo pooblastilo ni izkazovalo obstoja pooblastilnega razmerja med pritožnico in pooblaščenko, temveč le med družbo Mlinar S, d. o. o., Ljubljana, in pooblaščenko. Zatrjuje kršitev 14., 22. in 25. člena Ustave, ker naj bi Vrhovno sodišče bistveno podobne dejanske položaje obravnavalo bistveno drugače.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijani 367.č člen ZPP ne učinkuje neposredno. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnica svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti 367.č člena ZPP utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je bila revizija zavržena. Pobudnica ima pravni interes za preizkus pobude za oceno ustavnosti tistih zakonskih določb, na katerih temelji z ustavno pritožbo izpodbijani sklep. Izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča ne temelji na 367.č členu ZPP, temveč le na petem odstavku 98. člena ZPP. Zato morebitna ugoditev pobudi v delu, ki se nanaša na 367.č člen ZPP, ne more privesti do izboljšanja pobudničinega pravnega položaja. Ker pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 367.č člena ZPP, je Ustavno sodišče njeno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti te zakonske določbe zavrglo (1. točka izreka).

5.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 že odločilo, da izpodbijana določba ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, prvim odstavkom 23. člena Ustave in 25. členom Ustave. Po oceni Ustavnega sodišča pobudnica ne navaja razlogov, o katerih Ustavno sodišče ne bi že odločilo, niti ne odpira novih ustavnopravnih vprašanj. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrnilo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena v zvezi s tretjim odstavkom 26. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, Marko Šorli in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica