Jedro

Organ tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni dal možnosti izjave o mnenju komisije Pravne fakultete za priznavanje izobraževanja glede tega, ali ima pridobljeno ustrezno število kreditnih točk po ECTS skladno s Pravilnikom o zahtevanih temeljnih pravnih znanjih magistrov prava za sprejem v sodniško pripravništvo in, ali pridobljeno znanje po vsebini in obsegu ustreza temeljnemu pravnemu znanju, pridobljenemu pri študijskem predmetu na študiju prava. Kot navedeno je bil organ tisti, ki je PF zaprosil za to mnenje.

Pravno podlago za to, da se zahtevo kandidata za pristop k pravniškemu državnemu izpitu preveri tudi z vidika izpolnjevanja temeljnih pogojev za sodniškega pripravnika, kot jih določa ZPDI v 6. členu, daje 1. alineja prvega odstavka 20. člena ZPDI. Upoštevaje navedeno določbo za pristop k pravniškemu državnemu izpitu ne zadostuje zgolj zaključeno pripravništvo (na kakršni koli podlagi že je bilo opravljeno), ampak mora biti pripravništvo: (i) opravljeno in (ii) opravljeno skladno z določbami ZPDI.

Odločanje o zahtevi za pristop k izpitu predstavlja poseben postopek, ki je ločen od postopka sprejema v pripravništvo. Pridobitev pravice do opravljanja sodniškega pripravništva še ne pomeni tudi pravice pristopa k opravljanju pravniškega državnega izpita, ki se veže na izpolnjevanje vseh pogojev za kandidate, kot to določa ZPDI.

Tožnik samo z mnenjem ENIC-NARIC ne more izkazovati, da je pripravništvo opravil v skladu s pogoji iz 6. člena ZPDI, natančneje, da je na Papeški lateranski univerzi opravil izpite vsaj iz predpisanega obsega ustrezno primerljivih temeljnih pravnih znanj.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za pravosodje št. 6040-147/2015/18 z dne 1. 9. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju organ) je z izpodbijano odločbo zavrnilo tožnikovo zahtevo za opravljanje pravniškega državnega izpita, vloženo na podlagi 19. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu (v nadaljevanju ZPDI). V obrazložitvi organ navaja, da je tožnik končal dvostopenjski študij na Papeški lateranski univerzi v Rimu, v Sloveniji pa je opravil dvoletno usposabljanje na sodišču. Ker mnenje o izobraževanju ENIC-NARIC centra Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport št. 60425-293/2012-MVZT/3 z dne 27. 9. 2012 (v nadaljevanju mnenje ENIC-NARIC), katerega je pridobil tožnik, ne ugotavlja enakovrednosti in primerljivosti izobraževanja s podobnimi študiji v Republiki Sloveniji, je organ zaprosil Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju PF) za presojo, ali ima tožnik pridobljeno ustrezno število kreditnih točk po ECTS(1) skladno s Pravilnikom o zahtevanih temeljnih pravnih znanjih magistrov prava za sprejem v sodniško pripravništvo (v nadaljevanju Pravilnik) in, ali pridobljeno znanje po vsebini in obsegu ustreza temeljnemu pravnemu znanju, pridobljenemu pri študijskem predmetu na študiju prava. Komisija PF je ob pregledu dokumentacije ugotovila, da tožnik ni pridobil zadostnega obsega kreditnih točk po ECTS na civilnem področju in na temeljnem pravnem področju, poleg tega pa tudi, da gre pri študijskih programih, ki jih je vlagatelj uspešno končal na Papeški lateranski univerzi, predvsem za pravnofilozofski in primerjalnopravni pristop, medtem ko je na slovenskih visokošolskih zavodih, ki ponujajo študij prava, v ospredju vsebinsko seznanjanje študentov z veljavnim pravom. Na teh podlagah je organ zaključil, da tožnik ni opravil sodniškega pripravništva skladno z ZPDI oziroma da pogoji iz 6. člena tega zakona niso izpolnjeni, zato po 1. alineji prvega odstavka 20. člena istega zakona ne more pristopiti k pravniškemu državnemu izpitu.

2. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je organ kršil 22. člen Ustave RS. Organ ga je v pozivu z dne 21. 5. 2015 in nato v ponovnem pozivu z dne 29. 5. 2015 najprej pozval k dopolnitvi vloge, da bi se preverilo, ali je opravil sodniško pripravništvo skladno z določbami ZPDI, nato pa v pozivu z dne 29. 5. 2015 dodatno zahtevanih listin (overjen prevod predmetnika, overjeno potrdilo o spisani magistrski nalogi, kopija indeksa z nekaterimi predavanji) ni upošteval ter jih je označil kot naknadno vložene. Dodatno zahtevane listine je lahko dostavil na vložišče organa najprej 17. 8. 2015, vendar pa je komisija PF za priznavanje izobraževanja zasedala in odločila že dva meseca pred tem. S tem je bila kršena kontradiktornost postopka kot temeljne človekove pravice in enakost orožij, ki zagotavlja enakopraven položaj strank. Postopek je bil voden neenakopravno in procesno neuravnoteženo. Zaradi kršitve 22. člena Ustave RS je organ v izpodbijani odločbi zmotno in v popolnem nasprotju s predhodnimi odločitvami predsednikov Višjega sodišča v Kopru in Višjega sodišča v Ljubljani ter mnenjem ENIC-NARIC zapisal, da ni opravil sodniškega pripravništva v skladu z določbami ZPDI, kot tudi, da niti ni končal enakovrednega izobraževanja v tujini. V mnenju ENIC-NARIC je jasno navedeno, da gre za program „Corso di Laurea Specialistica“, kar je tipično poimenovanje za zaključene italijanske drugostopenjske bolonjske akademske kvalifikacije pravne smeri. Izobraževanje, ki ga je opravil, je v italijanski šolski zakonodaji popolnoma izenačeno z italijanskimi diplomami druge stopnje „Laurea Specialistica“, izdanimi s strani italijanskih univerz. Mnenju komisije PF o priznavanju izobraževanja nasprotuje. Prav tako se ne strinja, da izobraževanje, ki ga je opravil v Italiji, ni primerljivo s slovenskim. Izpostavlja, da organ ni vzpostavil stika s Papeško lateransko univerzo, kot mu je bilo zagotovljeno. Če bi, bi lahko preveril, da se za odvetniški in sodniški poklic po istem programu, kot se je sam, usposabljajo številni študenti iz Italije in drugih evropskih držav. Sodniško pripravništvo je opravil po ZPDI, prav tako vse obveznosti, ki so predpisane za sodniške pripravnike. Na vseh oddelkih, kamor je bil dodeljen v času tako obveznega kot izbirnega pripravništva, je bil pozitivno ocenjen. Organ je kršil 31. člen Ustave RS, saj stranke oziroma organi ne smejo znova uveljavljati tega, kar je bilo že priznano, in izpodbijati, kar je bilo zavrnjeno, sodišče in državni organi pa ne smejo iste stvari na novo obravnavati in o njej odločati. V nasprotju s 155. členom Ustave RS je, da se organ sklicuje na obdobje po 1. 6. 2014, ko se je izteklo prehodno obdobje, po katerem je Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (v nadaljevanju ZVPI) spremenil postopek ugotavljanja enakovrednosti strokovnih in znanstvenih naslovov oziroma nazivov in je prišlo do prenosa le-tega na pristojna ministrstva. Mnenje ENIC-NARIC je bilo izdano že 27. 9. 2012. Za enako kršitev gre tudi pri sklicevanju organa na Pravilnik, ki je začel veljati 15. 10. 2008, medtem ko je tožnik relevantne študijske predmete opravil na prvi bolonjski stopnji, katero je zaključil 28. 8. 2008, torej ko Pravilnik še ni obstajal. Nadalje tožnik razlaga, da je organ napačno uporabil 6. člen Pravilnika, odločil v nasprotju z določbami ZVPI in kršil Konvencijo o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji, v tožbi pa navaja še druge akte mednarodne ravni. Organu očita tudi druge kršitve Ustave RS (2. člen, prvi odstavek 5. člena, drugi odstavek 120. člena, prvi do tretji odstavek 49. člena, četrti odstavek 153. člena, 157. člen).

3. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, ugodi njegovi zahtevi za opravljanje pravniškega državnega izpita in določi nov enoletni rok od pravnomočnosti odločbe za prijavo oziroma opravljanje izpita. Predlaga tudi, naj sodišče ugotovi, da je bilo z izpodbijano odločbo nezakonito poseženo v njegove temeljne pravice in svoboščine, kot tudi, da se posledice tega nezakonitega dejanja odpravijo in se mu dovoli opravljanje izpita ter za to dodeli nov enoletni rok. Zahteva še povračilo plačane sodne takse in stroškov postopka, katere specificirano priglaša. 4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožnikove navedbe in se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Dodatno pojasnjuje v zvezi z očitki o neupoštevanju dokumentacije, ki jo je tožnik dostavil 17. 8. 2015, da je bila 15. 4. 2015 Papeška lateranska univerza zaprošena za potrditev, da je tožnik pri njih pridobil strokovna naziva diplomirani pravnik in magister prava ter za informacijo, ali lahko v Italiji diplomant te fakultete pristopi k italijanskemu izpitu za izbor sodnikov in tožilcev, vendar odgovora (še) niso prejeli. Komisija PF je imela pri odločanju na razpolago vsa gradiva, ki jih je predložil tožnik v postopku pred posredovanjem zaprosila PF s strani ministrstva. Tožnik ni navedel, da lahko pričakujejo še kakšno dodatno dokumentacijo. Pogoji, določeni v 6. členu ZPDI, pa so zakonska materija in kot taki del zakonske ureditve sodniškega pripravništva. Če niso izpolnjeni, to pomeni, da sodniško pripravništvo ni opravljeno v skladu z določbami ZPDI. Na podlagi 1. alineje prvega odstavka 20. člena ZPDI se vsako zahtevo za opravljanje pravniškega državnega izpita preveri in ugotovi, ali kandidat izpolnjuje vse predpisane pogoje, ne glede na že opravljeno pripravništvo. Toženka nasprotuje tožnikovi navedbi, da naj bi bil postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev po ZPDI za tožnika v teku že nekajkrat pred zadevnim postopkom oziroma pojasnjuje, da v bazah ministrstva podatkov o tem ni. Tožniku je bila na njegovo vprašanje zgolj na splošno pojasnjena pravna ureditev pristopa k pravniškemu državnemu izpitu; upravni spis št. 617-103/2015, ki se nanaša na to vprašanje, toženka tudi prilaga. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

5. Uvodoma sodišče pojasnjuje, da je tožnik ob vložitvi tožbe predlagal tudi izdajo začasne odredbe po 32. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), in sicer naj sodišče odloži „izvajanje“ izpodbijane odločbe ter mu določi od začetka veljave začasne odredbe nov enoletni rok za opravljanje izpita. O zahtevi za izdajo začasne odredbe je že pravnomočno odločeno, in sicer jo je sodišče kot neutemeljeno zavrnilo s sklepom I U 1388/2015-5 z dne 6. 10. 2015. 6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa o zavrnitvi tožnikove zahteve za opravljanje pravniškega državnega izpita na podlagi 1. alineje prvega odstavka 20. člena ZPDI, ki določa, da se pristop k izpitu zavrne v primeru, če kandidat ni opravil pripravništva v skladu z določbami tega zakona.

8. Tožnik ugovarja, da pri izdaji izpodbijane odločbe organ ni upošteval vseh dokazil, katera mu je posredoval po dveh pozivih z dne 21. 5. 2015 in 29. 5. 2015 oziroma da s strani organa ni bila upoštevana dokumentacija, ki jo je dostavil na vložišče organa 17. 8. 2015. S tem tožnik zatrjuje procesnopravno kršitev načela zaslišanja stranke, ki ga v 9. členu opredeljuje Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot izpeljavo enakega varstva pravic iz 22. člen Ustave RS: Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek 9. člena ZUP). Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek 9. člena ZUP). Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka, dajati potrebne podatke in braniti svoje pravice ter z zakonom zavarovane koristi, tako da ima možnost navajanja dejstev, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijanja pravilnosti navedb, ki se ne ujemajo s tistimi, ki jih poda sama (146. člen ZUP).

9. Iz dokumentacije upravnega spisa izhaja, da je organ z dopisom z dne 21. 5. 2015 pozval tožnika, da v roku 30 dni predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev, določena v 6. členu ZPDI, in sicer ustrezna potrdila o pridobitvi naziva „Laurea in Scienze Giuridiche“ ter naziva „Laurea Specialistica in Giurisprudenza“, o tem, da se na fakulteti, ki jo je obiskoval tožnik, uporablja sistem ECTS, poleg tega pa še študijski program, predmetnik ali podobno potrdilo o vsebini študija. Tožniku je bilo v pozivu pojasnjeno, da mnenje ENIC-NARIC za pristop k izpitu ne zadostuje in da mora izkazovati pogoj pridobljenih minimalnih temeljnih pravnih znanj po Pravilniku. Na poziv je tožnik odgovoril 27. 5. 2015 in dostavil zahtevano, razen študijskega programa oziroma predmetnika, kar je organ ponovno zahteval od tožnika v pozivu z dne 29. 5. 2015. V tem pozivu je organ tožnika pozval, da v roku 30 dni predloži manjkajočo dokumentacijo, iz katere bo razvidna vsebina posameznih predmetov, in še, da izkaže izdelano diplomsko oziroma magistrsko nalogo. Tožnik je v dopisu z dne 4. 6. 2015 organu (med drugim) sporočil, da so mu v tajništvu univerze v Italiji, kjer je diplomiral in magistriral, povedali, da ne izdajajo nobenega potrdila o vsebini predavanj, ampak samo tista potrdila, ki jih je že predložil. Organ je tožniku odgovoril v dopisu z dne 22. 6. 2015, v katerem mu je ponovno pojasnil svoja stališča. Po podatkih vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu, je bil poziv organa z dne 29. 5. 2015 tožniku vročen 1. 6. 2015, kar pomeni, da se je 30-dnevni rok za dopolnitev vloge z manjkajočo dokumentacijo o vsebini posameznih predmetov iztekel 1. 7. 2015. Tožnik pa je dodatno dokumentacijo o vsebini predmetov dostavil organu šele 17. 8. 2015, torej po poteku 30-dnevnega roka, določenega s strani uradne osebe v pozivu organa z dne 29. 5. 2015. Tožnik organa ni zaprosil za podaljšanje roka.(2) Organ je že pred potekom 30-dnevnega roka v dopisu z dne 22. 6. 2015, ki se nahaja v upravnem spisu, zaprosil PF za priznanje kreditnih točk temeljnih pravnih znanj za tožnika, vendar pa, kot navedeno, tožnik dodatne dokumentacije ni dostavil v postavljenem 30-dnevnem roku, ki se je iztekel 1. 7. 2015, pač pa še po tem, ko je komisija PF 10. 7. 2015 odločala na seji. Zato sama okoliščina, da se je organ obrnil na PF že v dopisu z dne 22. 6. 2015, kot taka na tožnikovo pravico do izjave ni mogla imeti nobenega vpliva.

10. Ugotavlja pa sodišče na osnovi tožbenih navedb in podatkov upravnega spisa, da organ tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni dal možnosti izjave o mnenju komisije PF za priznavanje izobraževanja glede tega, ali ima tožnik pridobljeno ustrezno število kreditnih točk po ECTS skladno s Pravilnikom in, ali pridobljeno znanje po vsebini in obsegu ustreza temeljnemu pravnemu znanju, pridobljenemu pri študijskem predmetu na študiju prava. Kot navedeno, je bil organ tisti, ki je PF zaprosil za to mnenje. Tožnik se pred izdajo izpodbijane odločbe z mnenjem komisije PF ni mogel seznaniti in posledično ni mogel vedeti, katere podatke, ki bi utegnili vplivati na odločitev organa v zadevi, naj glede na vsebino mnenja komisije PF (še) navede oziroma konkretno, katere okoliščine naj dodatno pojasni. Tožnik tudi opozarja, da organ ni upošteval 17. 8. 2015 dostavljene overjene kopije potrdila o spisani magistrski nalogi („imprimi potest“), ob tem ko iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se je organ opredelil do preostale dokumentacije, vložene naknadno 17. 8. 2015. Ugotovitve, kot izhajajo iz mnenja komisije PF, in ki jim tožnik v tožbi nasprotuje, so bile nedvomno pomembne za izdajo izpodbijane odločbe, saj predstavljajo ključne razloge, na katerih je organ gradil obrazložitev svoje odločitve.

11. S tem je organ kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP in 146. člen tega zakona, po katerem mora uradna oseba, ki vodi postopek, stranki na ustni obravnavi ali izven nje pisno oziroma ustno na zapisnik med drugim omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku (1. točka 146. člena ZUP), torej da se stranka še pred izdajo odločbe izreče o (za izdajo odločbe) relevantnih dejstvih. Ker organ tako ni ravnal, je s tem zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), na kar sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti, in je že zato treba izpodbijano odločbo odpraviti. V ponovnem postopku mora organ omogočiti tožniku, da se izjavi o mnenju komisije PF za priznavanje izobraževanja, na katerega se sklicuje izpodbijana odločba, in da tožnik glede na vsebino tega mnenja predloži morebitna dodatna dokazila oziroma da poda dodatna pojasnila. Organ naj nato po potrebi dopolni ugotovitveni postopek in upoštevaje vsa ugotovljena dejstva ponovno odloči o tožnikovi zahtevi.

12. Iz zgornjih razlogov se sodišče do ostalih tožnikovih ugovorov formalnopravne narave ne opredeljuje, v zvezi z bistvenimi očitki napačne uporabe materialnega prava, ki so glede na dejansko stanje, kot izhaja iz podatkov spisne dokumentacije, relevantni za ponoven postopek, pa sodišče še dodaja naslednje:

13. Pravno podlago za to, da se zahtevo kandidata za pristop k pravniškemu državnemu izpitu preveri tudi z vidika izpolnjevanja temeljnih pogojev za sodniškega pripravnika, kot jih določa ZPDI v 6. členu, daje 1. alineja prvega odstavka 20. člena ZPDI. Drugačno stališče tožnika je po mnenju sodišča zmotno. Upoštevaje 1. alinejo prvega odstavka 20. člena ZPDI za pristop k pravniškemu državnemu izpitu ne zadostuje zgolj zaključeno pripravništvo (na kakršni koli podlagi že je bilo opravljeno), ampak mora biti pripravništvo: (i) opravljeno in (ii) opravljeno skladno z določbami ZPDI. Če se o zahtevi kandidata za pristop k izpitu odloči tako, da se ji ugodi ali se jo zavrne, tako odločanje vključuje vsebinsko presojo ustreznosti zahteve, kar pomeni tudi presojo ustreznosti pogojev za pripravnika po ZPDI, glede na dokazila, ki jih kandidat priloži zahtevi. Pri tem je treba vzeti v ozir tudi okoliščino, da lahko k pravniškemu državnemu izpitu pristopijo kandidati, ki izpolnjujejo različne pogoje oziroma ki so se usposabljali na različne načine in organ mora posledično tudi po vsebini preveriti, ali vsak kandidat izpolnjuje pogoje po ZPDI za pristop k izpitu in ali je opravil usposabljanje tako, kot določa ZPDI. Zgolj formalno preverjanje zahteve za pristop k izpitu in priloženih dokazil, kar bi le navzven nakazovalo na izpolnjevanje zakonskih pogojev, za to ne more zadostovati in to mora veljati za vse primere, ko kandidat vloži zahtevo za pristop k izpitu, saj avtomatične ugoditve zahtevi za pristop k izpitu na podlagi same zahteve in priloženih dokazil zakon (ZPDI), pa tudi noben drug predpis, ne določa. 14. V zvezi s tožnikovimi navedbami v smeri, da je z dokazili o opravljenem pripravništvu (sklep o imenovanju za sodniškega pripravnika in drugi akti Višjega sodišča v Kopru in Višjega sodišča v Ljubljani, mnenja o delu tožnika kot pripravnika, potrdila o udeležbi na seminarjih, pogodba o zaposlitvi na Višjem sodišču v Ljubljani), že izkazano, da ga je opravil skladno z določbami ZPDI, je treba pojasniti naslednje: Da je pripravništvo v celoti opravljeno tako, kot določa ZPDI (in, med drugim, pod temeljnimi pogoji, kot jih za sodniškega pripravnika določa ZPDI v 6. členu), se po naravi stvari, pa tudi glede na določbe 19. in 20. člena ZPDI, presoja ob vložitvi zahteve za pristop k izpitu. Odločanje o zahtevi za pristop k izpitu predstavlja poseben postopek, ki je ločen od postopka sprejema v pripravništvo. Pridobitev pravice do opravljanja sodniškega pripravništva še ne pomeni tudi pravice pristopa k opravljanju pravniškega državnega izpita, ki se veže na izpolnjevanje vseh pogojev za kandidate, kot to določa ZPDI. Torej se ni mogoče strinjati s tožnikom, da gre v njegovem primeru za kršitev načela ne bis in idem (prepoved ponovnega odločanja o isti stvari). Pri odločanju o sprejemu tožnika za sodniškega pripravnika in njegovi izbiri na to mesto se (še) ni odločalo o tožnikovi zahtevi za pristop k izpitu. Zahteva za opravljanje pravniškega državnega izpita se vloži ob zaključku pripravništva (19. člen ZPDI) oziroma po izpolnjenih pogojih pridobljenih delovnih izkušenj (19.a člen ZPDI).

15. Za podrobnejšo opredelitev obsega temeljnih pravnih znanj ZPDI v tretjem odstavku 6. člena pooblašča ministra, pristojnega za pravosodje, ki je na tej podlagi izdal Pravilnik, veljaven od 15. 10. 2008. Tožnik navaja, da je študijske predmete opravil na prvi bolonjski stopnji, katero je zaključil 28. 8. 2008, ko Pravilnik še ni veljal. Vendar ta okoliščina v konkretnem primeru ni pravno relevantna, ker je organ v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) dolžan upoštevati predpise, veljavne v času odločanja.

16. Pravilnik določa obseg temeljnih pravnih znanj, ki jih mora na visokošolskem zavodu na študijskem programu za pridobitev strokovnega naslova magister prava pridobiti kandidat za opravljanje pravniškega državnega izpita (1. člen Pravilnika). Po 2. členu Pravilnika se za vrednotenje temeljnih pravnih znanj uporablja kreditno vrednotenje študijskih obveznosti po ECTS v skladu s 35. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odl. US in 64/08), v 3. členu pa Pravilnik izrecno predpisuje minimalni obseg kreditnih točk po ECTS za posamezna pravna področja. Če je kandidat za pravniški državni izpit končal študijski program druge stopnje na tujem visokošolskem zavodu, ki uporablja kreditno vrednotenje študijskih obveznosti po ECTS, 7. člen Pravilnika določa, da se za priznavanje pridobljenega števila kreditnih točk po ECTS v Pravilniku določenih temeljnih pravnih znanj smiselno uporabljajo določbe 5. in 6. člena Pravilnika. Kot je predpisano v drugem odstavku 6. člena Pravilnika, prizna kandidatu ustrezno število kreditnih točk po ECTS v Pravilniku določenih temeljnih pravnih znanj visokošolski zavod v Republiki Sloveniji, če pridobljeno znanje po vsebini in obsegu ustreza temeljnemu pravnemu znanju, pridobljenemu pri študijskem predmetu na študiju prava.

17. Tožnik samo z mnenjem ENIC-NARIC tudi po presoji sodišča ne more izkazovati, da je pripravništvo opravil v skladu s pogoji iz 6. člena ZPDI, natančneje, da je na Papeški lateranski univerzi opravil izpite vsaj iz predpisanega obsega ustrezno primerljivih temeljnih pravnih znanj, kot to določa drugi in tretji odstavek 6. člena ZPDI in na tej podlagi izdani Pravilnik. Že v samem mnenju ENIC-NARIC je izrecno zapisano, da gre za mnenje informativno-svetovalne narave (kar določa 6. člen ZVPI), izdano na podlagi vloge za postopek vrednotenja izobraževanja po ZVPI (objavljenem v Uradnem listu RS, št. 87/11, 97/11 – popr.; glej 4. do 9. člen ZVPI). Mnenja ENIC-NARIC ni izdal visokošolski zavod v postopku priznavanja kreditnih točk po ECTS (glej 7. člen v zvezi s 6. členom Pravilnika).

18. Kot obrazloženo je izpodbijana odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), zato je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo organu v ponoven postopek.

19. Tožnik je sicer predlagal, naj sodišče s sodbo odloči o stvari, vendar po presoji sodišča za to ni izpolnjen noben razlog iz 65. člena ZUS-1. Prav tako sodišče tudi ni sledilo tožnikovemu predlogu, naj se ugotovi, da je bilo z izpodbijano odločbo nezakonito poseženo v njegove temeljne pravice in svoboščine, in naj se posledice tega nezakonitega dejanja odpravijo ter se mu dovoli opravljanje izpita in za to dodeli nov enoletni rok. Tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin je mogoče vložiti le, kadar ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (drugi odstavek 157. člena Ustave RS, prvi odstavek 4. člena ZUS-1). V konkretnem primeru pa se lahko vloži izpodbojna tožba (tudi ob zatrjevanju kršitev ustavnih pravic) v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1 in to možnost sodnega varstva je tožnik tudi izkoristil. 20. Izrek o stroških in njihovi višini temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Tožnik je s tožbo uspel, zadeva je bila rešena na seji, v postopku pa ga ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato mu je sodišče, skladno z določbo prvega odstavka 3. člena Pravilnika, priznalo stroške v višini 15,00 EUR. Priznane stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1, c) taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

opomba (1) : Evropski prenosni kreditni sistem (European Credit Transfer and Accumulation System).

opomba (2) : Tretji odstavek 99. člena ZUP določa, da se rok, ki ga je določila uradna oseba, ki vodi postopek, lahko podaljša na prošnjo, ki jo vloži prizadeta oseba pred iztekom roka, če so za to podani opravičeni razlogi.