Jedro

Pred izdajo odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči vprašanje vrste postopka, za katerega se tožnici dodeljuje brezplačna pravna pomoč, v ugotovitvenem postopku ni bilo razjasnjeno. Ne glede na to, da tožeča stranka v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, konkretnega skupnega premoženja bivših zakoncev ne navaja, je organ za brezplačno pravno pomoč brez dopolnjevanja tožničine prošnje in ne da bi ji dal možnost, da se o tem izjavi, v izreku odločbe navedel konkretne nepremičnine, na katere bi se naj razdružitev nanašala.

Kolikor odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči vsebine, oblike in obsega dodeljene brezplačne pravne pomoči ne opredeljuje določno in nedvoumno, tega ni mogoče šteti v škodo prosilke za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 694/2021-9 z dne 27. 9. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožnici prenehala upravičenost do brezplačne pravne pomoči oziroma ji je bila ta neupravičeno dodeljena (1. točka izreka). Odvetnica A. A. se v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči, ki je bila dodeljena B. B. na podlagi odločbe št. Bpp 694/2021 z dne 10. 6. 2021, razreši (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč tožnici z odločbo z dne 10. 6. 2021 dodelil brezplačno pravno pomoč v obsegu sestave in vložitve potrebnih vlog pri sodišču ter za zastopanje odvetnika pred sodiščem prve stopnje v postopku zaradi delitve oziroma razdružitve skupnega premoženja, nepremičnin parc. št. 92/4, 82/5 in 285/2 vse k.o. ... med tožnico in C. C. do izdaje odločbe sodišče prve stopnje ter v postopku alternativnega reševanja sporov pred sodiščem prve stopnje in ob posebnem pogoju, da mora upravičenka pri sodišču vložiti ustrezen zahtevek v roku treh mesecev od prejema odločbe ter o tem v nadaljnjem roku 8 dni od vložitve zahtevka obvestiti strokovno službo za brezplačno pravno pomoč. Za izvedbo brezplačne pravne pomoči je bila določena odvetnica A. A. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da upravičenka sodišča oziroma službe za brezplačno pravno pomoč ni obvestila o vloženem predlogu v določenem roku, torej v roku dveh mesecev od prejema odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ki jo je prejela 15. 6. 2021, oziroma v nadaljnjem roku 8 dni, torej do 23. 8. 2021, zato organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da tožnica pogoja, določenega v 2. točki izreka odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ni izpolnila.

3. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnico pozval, naj sporoči in izkaže, da je bil vložen zahtevek v obliki, za katero ji je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena, upravičenka pa je po svoji pooblaščenki sporočila, da je bila vložena tožba zaradi ugotovitve solastniškega deleža delitve premoženja in izstavitve z.k. listine za nepremičnino s parc. št. 82/5 k.o. ... na pravdnem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru (postopek teče pod št. III P 185/2021).

4. Glede na to, da ni bil vložen zahtevek, za katerega je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč (predlog za delitev skupnega premoženja – nepravdni postopek pri okrajnem sodišču), je bila upravičenka ponovno pozvana, naj izkaže, da je bil vložen zahtevek oziroma predmet v obliki, za katero je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. Pooblaščenka upravičenke je organ za brezplačno pravno pomoč obvestila, da sta se z upravičenko za navedeno tožbo odločili kot za najprimernejšo, ker delitev v nepravdnem postopku ne bi bila mogoča. O popolnoma drugačni obliki zahtevka, za katero upravičenki brezplačna pravna pomoč ni bila dodeljena, pa organa za brezplačno pravno pomoč nista obvestili ne upravičenka ne njena pooblaščenka. Organ za brezplačno pomoč ugotavlja, da upravičenka pogoja določenega v 2. točki odločbe o dodelitvi sredstev ni izpolnila, ker ni vložila ustreznega predloga v obliki, za katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, oziroma o izpolnitvi tega pogoja ni obvestila organa za brezplačno pravno pomoč, zato ji je v skladu z določilom petega odstavka 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prenehala pravica do brezplačne pravne pomoči. V tej zadevi tožnica ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč, razen če dokaže, da okoliščine za opustitev potrebnih dejanj niso bile na njeni strani.

5. Zoper to odločitev je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu iz razloga zmotno oziroma nepopolno ter nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitve materialnega prava. Navaja, da niti tožnica niti njen bivši mož nista lastnika oziroma solastnika parcel št. 92/4 in 285/2 oboje k.o. ... in se ji torej z odločbo za dodelitev brezplačne pravne pomoči nalaga delitev oziroma razdružitev premoženja med razvezanima zakoncema, ki sploh ni njuno skupno premoženje. Razvezana zakonca, tožnica in C.C., sta solastnika parc. št. 82/4 in 82/5, obe k.o. ..., na katerih stojijo stanovanjska hiša ter dva pomožna objekta, ki pa niso vpisani v zemljiško knjigo, opisani in ocenjeni pa so npr. v cenitvenem poročilu za potrebe Č. d.d. ob konverziji kredita najetega v švicarskih frankih v evrsko valuto. Sporno je tudi, v kakšnem deležu sta omenjena solastnika citiranih nepremičnin. V nadaljevanju tožnica opisuje okoliščine, ki jih kot trditveno podlago navaja tudi v tožbi zaradi ugotovitve deleža na solastnih nepremičninah, iz katerih izhaja, da je k obsegu skupnega premoženja tako z delom kot finančno pretežno prispevala tožnica. Na osnovi tega tožeča stranka utemeljuje, da bi tudi v primeru, ko bi bil vložen predlog za delitev oziroma razdružitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku, pa bi bilo tekom postopka ugotovljeno, da je delež zakoncev na skupnem premoženju sporen, bil nepravdni postopek prekinjen, predlagateljica ali nasprotni udeleženec pa bi bila napotena, da sprožita pravdni postopek, v katerem bo ugotovljen njun delež na skupnem premoženju. Organ za brezplačno pravno pomoč je zato nepopolno oziroma zmotno ugotovil, kašen postopek je potreben za razrešitev situacije tožeče stranke, napačno pa je zapisal tudi premoženje, ki je predmet spora. Tuje nepremično premoženje v nobenem primeru ne more biti predmet sodnih postopkov razvezanih zakoncev. Tožeča stranka pojasnjuje, da s tožnico niso opravili niti razgovora, niti niso z njo pisno komunicirali po njeni vložitvi prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči, tožnica pa kot pravni laik ustrezne zahteve oz. prošnje za ureditev premoženjskopravnih razmerij po razvezi zakonske zveze ni zmogla vložiti.

6. Tožnica navaja še okoliščine v zvezi z vzpostavitvijo kontakta med tožnico in izvajalko brezplačne pravne pomoči po izdaji odločbe o brezplačni pravni pomoči, saj se navedeni pred tem nista poznali, med 15. 7. do vključno 15. 8. pa so tudi sodne počitnice, v katerih se tek procesnih rokov prekine, razen v primerih iz drugega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih. Tožeča stranka dodaja, da je obvestila organ za brezplačno pravno pomoč o vloženem zahtevku, torej tožbi dne 24. 8. 2021, tožba v pravdnem postopku pa je bila vložena 20. 8. 2021. Glede na to tožeče stranke ni mogoče bremeniti s tem, da je bil zahtevek vložen prepozno ali da je prepozno obvestila naslovni organ, saj bi bila takšna sankcija nesorazmerna. Izguba plačila stroškov iz sredstev za brezplačno pravno pomoč, za katero tožnica izpolnjuje vse pogoje, bi bila nesorazmerna, neutemeljena in nepravična. Tožeča stranka se sklicuje na določbo 1. člena ZBPP in dodaja, da v citiranem primeru tožnica nima interesa prodati stanovanjske hiše, saj ji bo novi partner pomagal izplačati delež bivšega moža, pa tudi sorodniki ji stojijo ob strani, ker dobro poznajo njene pretekle družinske razmere. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

8. Tožba je utemeljena.

9. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločba tožene stranke, s katero je bilo odločeno, da je prenehala upravičenost tožeče stranke do brezplačne pravne pomoči oziroma ji je bila ta neupravičeno dodeljena. Svojo odločitev tožena stranka utemeljuje na 28. členu ZBPP in ugotovitvi, da je tožeča stranka v roku dveh mesecev ni obvestila o vloženem predlogu v skladu z izrekom odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. 10. ZBPP v tretjem odstavku 28. člena določa, da lahko pristojni organ za brezplačno pravno pomoč veže dodelitev brezplačne pravne pomoči na določen rok in pogoj (npr. rok za sklenitev izvensodne poravnave, rok za vložitev tožbe). Če prosilec ne izpolni roka ali pogoja, mu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali (npr. uporabil je pravni nasvet odvetnika, da je potrebno v določenem roku vložiti tožbo, vendar kljub temu ni dal odvetniku pooblastila za vložitev tožbe, dodeljena pa mu je bila pravna pomoč za postopek na prvi stopnji - peti odstavek 28. člena ZBPP). V tem primeru prosilec v tej zadevi ne more več zaprositi za brezplačno pravno pomoč, razen če dokaže, da okoliščine za opustitev potrebnih dejanj niso bile na njegovi strani. O teh okoliščinah odloča pristojni organ za BPP (šesti odstavek 28. člena ZBPP).

11. Tožeča stranka je organ za brezplačno pravno pomoč sicer obvestila o tem, da je vložila tožbo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodišče v Mariboru, vendar pa organ za brezplačno pravno pomoč meni, da je bila tožnici brezplačna pravna pomoč dodeljena za nepravdni postopek pri okrajnem sodišču. 12. Sodišče ugotavlja, da to iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči št. Bpp 694/2021-4 z dne 10. 6. 2021 ne izhaja. Ne v izreku predmetne odločbe ne v obrazložitvi ni navedeno, da se ta dodeljuje za nepravdni postopek. Naveden je sicer postopek za delitev oziroma razdružitev skupnega premoženja v postopku na prvi stopnji, vendar vrsta tega postopka ne sodišče pri katerem, naj se sproži (torej okrajno ali okrožno), ni konkretizirana.

13. Pred izdajo odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči vprašanje vrste postopka, za katerega se tožnici dodeljuje brezplačna pravna pomoč, v ugotovitvenem postopku ni bilo razjasnjeno. Ne glede na to, da tožeča stranka v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, konkretnega skupnega premoženja bivših zakoncev ne navaja, je organ za brezplačno pravno pomoč brez dopolnjevanja tožničine prošnje in ne da bi ji dal možnost, da se o tem izjavi, v izreku odločbe navedel konkretne nepremičnine, na katere bi se naj razdružitev nanašala. Slednje tožnica izpostavlja kot sporno.

14. Po obrazloženem tožničine tožbe, vložene pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, v kateri predlaga - po ugotovitvi solastnega deleža - razdružitev skupnega premoženja, ni mogoče šteti v nasprotju z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. O vložitvi te tožbe je tožnica obvestila organ za brezplačno pravno pomoč, to pa je organ očitno štel za pravočasno.

15. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da je namen brezplačne pravne pomoči, da se pravica do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, zagotovi tudi tistim, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogli uresničevati (1. člen ZBPP). Določbe ZBPP je treba razlagati v skladu z namenom zakona. Po določbi tretjega odstavka 28. člena ZBPP organ sicer lahko veže dodelitev brezplačne pravne pomoči na določen rok in pogoj, vendar na ta način, da ni poseženo v ustavno zagotovljeno pravico stranke do sodnega varstva. V skladu s tem je treba odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči razumeti in razlagati tako, da ni nesorazmernega posega v realizacijo te pravice. Kolikor torej odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči vsebine, oblike in obsega dodeljene brezplačne pravne pomoči ne opredeljuje določno in nedvoumno, tega ni mogoče šteti v škodo prosilke za brezplačno pravno pomoč.

16. Po obrazloženem sodišče zaključuje, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe materialno pravo - zgoraj citirane določbe ZBPP - napačno uporabljeno, zato je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponoven postopek, v katerem bo treba upoštevati pravno mnenje sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

17. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-11).

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

19. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.