Jedro

Po prepričanju pritožbenega sodišča konkretno igralo ob normalni uporabi ne predstavlja nevarnosti za poškodbe otrok. Dokazni postopek ni potrdil tožničinih trditev o predhodnih padcih z igrala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožnici plačati 6.210,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2013. Odločilo je, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške postopka v višini 381,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Tožnica se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Protispisna je ugotovitev o namembnosti spornega dela igrala. Sklicuje se na mnenje A. A. in izpovedbo B. B., C. C., Č. Č. ter na dejstvo, da je bila pod spornim delom igrala podlaga. Meni, da je sporni del igrala namenjen obešanju. Materialnopravni zaključek o objektivni odgovornosti toženkine zavarovanke (v nadaljevanju šole) utemeljuje s sklicevanjem na mnenje A. A. in izpovedbo Č. Č. Igra na igralu z neustreznimi oprijemali predstavlja nevarno dejavnost, igralo pa nevarno stvar. Višina spornega dela igrala, ki ga ni mogoče zaobjeti z roko, znaša več kot dva metra. Igralo ni primerno za otroško igro. Pri ugotavljanju objektivne odgovornosti je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Obstoj navedene kršitve utemeljuje s sklicevanjem na trditev o predebelem držalu igrala in na odsotnost ugotovitev v zvezi z ustreznostjo podlage pod igralom. V zvezi z obstojem krivdne odgovornosti šole navaja, da iz izpovedb zaslišanih strokovnjakov ne izhaja zaključek, da naj bi igralo imelo ustrezen certifikat. Toženka je predložila neustrezne certifikate. Certifikat z veljavnostjo v času škodnega dogodka je toženka pridobila za potrebe tega postopka. Toženka ni priložila certifikata, ki bi ustrezal datumu nakupa igrala. Ravno tako ni zatrjevala dejstva o datumu njegove proizvodnje. Na igralu ni bilo nalepke z datumom proizvodnje. D. D. je izpovedal, da C. C. ni posredoval certifikata z veljavnostjo v obdobju nakupa. E. E. in C. C. se nista ustrezno prepričali o obstoju certifikata. Vodstvo šole ni postopalo z minimalno skrbnostjo, da bi si igralo ogledalo in ga vsaj laično preverilo. E. E. in C. C. nista opravili podrobnega pregleda igrala. Zmotno je stališče, da šoli ni mogoče očitati, da ni vedela, da igralo ni varno za igro. Na letnih pregledih se ni preverjalo skladnosti igrala s certifikati. Sklicuje se na izpovedbo F. F., Č. Č., E. E. in C. C. Zmotna je ugotovitev, da z igrala naj nihče ne bi padel. V tej zvezi se sklicuje na izpovedbo G. G. in E. E. Ker se sodišče ni opredelilo do tožničine trditve o prepovedi igranja na spornem delu igrala po škodnem dogodku, je zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prepoved igranja ne velja od 1. 9. 2014. V tej zvezi se sklicuje na izpovedbo tožnice, G. G. in B. B. Toženka se ni razbremenila svoje odgovornosti z izvedencem za igrala, saj je dokazni predlog umaknila. Učiteljica ni videla tožničinega padca. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Toženka ni podala odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

Glede krivdne odgovornosti

5. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je skrbna, natančna in prepričljiva ter skladna z določilom 8. člena ZPP. Toženka z očitkom o protispisnosti ugotovitve sodišča prve stopnje o namembnosti spornega dela igrala(1) neutemeljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Nosilni argument pritožbe, da se E. E. in C. C. pred nakupom igrala nista ustrezno prepričali o certifikatu in varnosti igrala, nima podlage v izvedenem dokaznem postopku. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da igralo izpolnjuje ustrezne varnostne standarde, je metodološko ustrezno obrazložena. Iz ugotovitev glavnega letnega pregleda (priloga B 5) in iz izpovedb Č. Č., F. F. in D. D. drugačen zaključek ne izhaja. Pritožbena trditev, da je bil certifikat z veljavnostjo v času škodnega dogodka pridobljen za potrebe konkretnega postopka, nima podlage v izvedenem dokaznem postopku. Pritožbene navedbe, da toženka ni priložila certifikata, ki bi ustrezal datumu nakupa, da ni zatrjevala dejstva o datumu njegove proizvodnje, da se na letnih pregledih ni preverjala skladnost igrala s certifikati in da na igralu ni bilo ustrezne nalepke, ne omajejo vsebinske prepričljivosti dokazne ocene sodišča prve stopnje. Po prepričanju pritožbenega sodišča konkretno igralo ob normalni uporabi ne predstavlja nevarnosti za poškodbe otrok. Dokazni postopek ni potrdil tožničinih trditev o predhodnih padcih z igrala. Tožnica neutemeljeno meni, da zaključek o predhodnih padcih izhaja iz izpovedbe E. E. Ob tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je E. E. izpovedala, da šola igrala ne uporablja, ker je s 1. 9. 2014 prišlo do ločitve na dva zavoda in igralo pripada vrtcu. S sklicevanjem na izpovedbo tožnice, G. G. in B. B. tožnica ne uspe omajati vsebinsko prepričljive in metodološko ustrezno obrazložene dokazne ocene.

6. Ker tožnica ni podala trditev o opustitvi nadzorne dolžnosti šole nad tožnico, ni relevantna pritožbena navedba, da učiteljica njenega padca ni videla. Ker tožnici ni uspelo dokazati protipravnosti ravnanja toženkine zavarovanke, je sodišče prve stopnje njen tožbeni zahtevek materialnopravno pravilno zavrnilo. Zaradi tega ni utemeljena pritožbena navedba, da bi se morala toženka svoje odgovornosti razbremeniti z izvedencem za igrala.

7. Tožnica zmotno meni, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njene trditve o prepovedi igranja na spornem delu igrala po škodnem dogodku in da ni ugotavljalo dejstva o ustreznosti podlage pod igralom. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja ugotovitev, da je podlaga pod igralom ustrezna in da šola igrala ne uporablja, ker je s 1. 9. 2014 prišlo do ločitve na dva zavoda in igralo pripada vrtcu.

Glede objektivne odgovornosti

8. V konkretnem primeru ni mogoče reči, da pri uporabi konkretne polkrožne plezalne stene (priloga A 1) kljub previdnosti in upoštevanju varnostnih pravil prihaja do nesreč in da je možnost nastanka škode vnaprej vključena v njeno uporabo. Pritožbeno sklicevanje na izpovedbo Č.Č, mnenje A. A. in domnevno neustrezne dimenzije ter višino droga, s katerega je tožnica padla, ne utemeljuje materialnopravnega zaključka o igralu kot nevarni stvari. Zaradi tega je bilo v konkretnem primeru potrebno o tožničinem odškodninskem zahtevku odločati po pravilih o krivdni odgovornosti. Razlogi sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih glede materialnopravne presoje pojma nevarne stvari so jasni, popolni, razumljivi in med njimi ni nasprotij. Pritožbeno sklicevanje na trditev, da je sporni del igrala predebel, ne utemeljuje očitka o zagrešeni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pa tudi kršitev, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

10. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. členom ZPP).

Op. št. (1): Sodišče prve stopnje je navedlo, da je glede na priložene fotografije vprašljivo, ali je kovinski del konstrukcije, s katerega je tožnica padla, namenjen obešanju, ali gre za povezovalni drog.