Jedro

Tržna manjvrednost pride v poštev v primeru, ko je predmet poškodovan. Ko gre za vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino, je odločilno vprašanje krajevno običajne mere. Nespoštovanje javnopravnih predpisov pri gradnji ni pomembno.

Izrek

I. Pritožbi zoper sodbo se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi v točki 1. in 3.; zadeva se vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

II. Odločitev o pritožbenih stroških v zvezi s sodbo se pridrži za končno odločbo.

III. Pritožba zoper sklep se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da mora tožeči stranki plačati 70.500,00 EUR. Navedeni znesek predstavlja odškodnino zaradi manjvrednosti tožnikove hiše. S sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožencev za obnovo postopka.

Zoper sodbo se toženca pritožujeta s pritožbo, poslano v dveh različnih vlogah s strani dveh različnih pooblaščencev. Uveljavljata vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in predlagata spremembo oziroma razveljavitev sodbe. Kolikor bo treba, bo pritožbeno sodišče pritožbene trditve povzelo v nadaljevanju.

Tudi zoper sklep se toženca pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata spremembo oziroma razveljavitev sklepa. Tudi v tem delu bodo potrebne pritožbene trditve povzete v nadaljevanju.

Tako na pritožbo zoper sodbo kot na pritožbo zoper sklep je tožnik odgovoril in predlagal zavrnitev obeh pritožb. O sodbi: Pritožba je utemeljena.

Pritožbeni razlogi sicer niso podani. Pri preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) pa je pritožbeno sodišče ugotovilo napačno uporabo materialnega prava, v zvezi s tem pa dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno. Pritožbi je zato ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo o zadevi moralo odločati pred drugim sodnikom. Razlogi sodbe o ugoditvi tožbenemu zahtevku namreč kažejo na dokončno opredelitev sodnice (356. člen ZPP).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre tožniku razlika med tržno vrednostjo, kot je sedaj (domnevno je mišljena situacija, ki je nastala zaradi gradnje tožencev), in tržno vrednostjo tožnikove hiše, kot bi bila, če bi bila hiša zgrajena v skladu s predpisi. Škoda se po ugotovitvah sodišča prve stopnje kaže v nižji prometni vrednosti hiše zato, ker sta toženca gradila v nasprotju z upravnimi dovoljenji.

Vendar pa tržna manjvrednost predpostavlja poškodbo stvari. V takem primeru pridejo v poštev zahtevki zaradi manjvrednosti določenega premoženja. Tedaj velja, kar je zapisalo sodišče prve stopnje, da škoda nastane že s samo poškodbo, in ne šele, če se stvar proda. V takem primeru predstavlja denarna odškodnina za škodo zaradi manjvrednosti razliko med vrednostjo, ki bi jo stvar imela, če bi ne prišlo do poškodbe, in vrednostjo, ki jo ima poškodovana stvar po popravilu (glej tudi komentar k 168. členu Obligacijskega zakonika - OZ s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, dr. Nina Plavšak, stran 947).

V obravnavanem primeru pa ni šlo za poškodovanje tožnikove hiše in torej te določbe ne pridejo v poštev. Kot kažejo dejanske ugotovitve, je sporen vpliv gradnje tožencev na nepremičnino tožnika. V takem primeru pa nespoštovanje javnopravnih predpisov ene ali druge stranke ni pomembno. Pomembno je vprašanje, ali je vpliv nepremičnine tožencev na nepremičnino tožnika tak, da presega krajevno običajno mero. Tak vpliv je lahko podlaga za pravovarstvene zahtevke tako po 133. členu OZ, kakor po 1. odstavku 99. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ v zvezi s 1. odstavkom 75. člena SPZ. Splošno načelo odškodninske odgovornosti za drugemu povzročeno škodo po 1. odstavku 131. člena OZ - v tem primeru ne pride v poštev (o tem vprašanju glej podrobneje pravno mnenje VS RS z dne 22. in 23.6.1993, poročilo VSS 1/93, stran 27 glede pravne podlage podobno sodba VS RS II Ips 217/99 z dne 1.12.1999).

Ko je torej sodišče prve stopnje štelo, da je odločilno vprašanje upravnih dovoljenj, in ko je odškodninsko odgovornost utemeljilo na 1. odstavku 131. člena OZ, je napačno uporabilo materialno pravo.

O vprašanju škode bo torej moralo odločati z vidika vprašanja, ali gre pri gradnji tožencev za tak vpliv na nepremičnino tožnika, ki presega krajevno običajno mero. Pritožbeno sodišče je zato sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ker gre za pravno podlago, s katero pravdni stranki očitno nista računali, bosta v zvezi s tem lahko navajali nova dejstva in nove dokaze (2. odstavek 286. člena ZPP).

Glede na drugačno pravno podlago, ki jo je treba uporabiti, se pritožbene trditve v pretežni meri izkažejo za neupoštevne, razen trditev, ki se nanašajo na postavitev izvedenca. Slednjega je predlagala tožena stranka (list. št. 57), ki je, potem ko bi bilo treba založiti predujem, predlog umaknila (list. št. 80). V taki situaciji pa tožeči stranki ni mogoče očitati, da predloga za postavitev izvedenca ni podala pravočasno. Utemeljeno je računala s tem, da bo dokaz izveden. Če se je tožena premislila, to ni stvar tožnikove krivde (2. odstavek 286. člena ZPP).

O sklepu: Pritožba ni utemeljena.

V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje res zapisalo, da je pravnomočna tožba. Pritožba namreč to očita. Res je, da tožba ne more biti pravnomočna, vendar pa je sodišče prve stopnje očitno hotelo zapisati, da je pravnomočna sodba. Res je tudi, da je tudi taka ugotovitev napačna, saj sodba z dne 10.7.2008 ni postala pravnomočna, ker je bila vložena pritožba. To pa torej pomeni, da ni osnovnega pogoja za obnovo postopka. Po 1. odstavku 394. člena ZPP je namreč mogoče obnoviti samo postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga je zato pravilna iz tega razloga, kajti predlog je nedovoljen (398. člen ZPP).

Odločitev pritožbenega sodišča o razveljavitvi sodbe temelji na 355. členu ZPP, o potrditvi sklepa pa na 2. točki 365. člena ZPP. Odločitev o pritožbenih stroških v zvezi s sodbo temelji na 3. točki 165. člena ZPP. Odločitev o pritožbenih stroških v zvezi s sklepom je vsebovan v odločitvi o zavrnitvi pritožbe zoper sklep. Stroški odgovora na pritožbo zoper sklep niso bili zahtevani.