Jedro

Upnik v predlogu za izvršbo ni zatrjeval, da bi bila sodba, na podlagi katere je predlagal izvršbo, (že) izvršljiva, saj je v predlogu za izvršbo izrecno navedel, da potrdilo o izvršljivosti sodne odločbe ni izdano, poleg tega pa tudi ni navedel datuma izvršljivosti sodne odločbe. Glede na navedeno in upoštevaje pravilo o vezanosti sodišča na trditveno in dokazno podlago strank upnik sodišču neutemeljeno očita, da bi moralo opraviti uradne poizvedbe glede izvršljivosti sodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo z dne 18. 6. 2015. 2. Upnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti preveriti, ali je sodba, ki je v predlogu za izvršbo navedena kot izvršilni naslov, izvršljiva. Upnikove navedbe v predlogu za izvršbo, da potrdilo o izvršljivosti še ni bilo izdano, ni mogoče razumeti, kot da sodba še ni izvršljiva. Izvršljivost sodne odločbe nastopi po samem zakonu, ne pa takrat, ko je sodba opremljena s klavzulo izvršljivosti. Poudarja, da sta bili ob vložitvi predloga za izvršbo izpolnjeni obe predpostavki za izvršljivost sodne odločbe po določbi prvega odstavka 19. člena ZIZ (pravnomočnost sodne odločbe in pretek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti). Dejstvo, da sodišče še ni izdalo potrdila o izvršljivosti, ne sme vplivati na izvršljivost sodbe. Podredno navaja, da bi ga sodišče prve stopnje v primeru, da ne bi opravilo uradnih poizvedb o izvršljivosti sodne odločbe, moralo pozvati, naj v določenem roku predloži potrdilo o izvršljivosti. Predložitev nepopolnega izvršilnega naslova (brez klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti) namreč ne pomeni vsebinske pomanjkljivosti, pač pa le formalno pomanjkljivost. V primeru takšne pomanjkljivosti je treba stranko v skladu s 108. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pozvati na dopolnitev predloga, ne pa predlog zavrniti, saj zavrnitev pomeni vsebinsko odločitev. Sklicuje se na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 30. 6. 2015 (pravilno: 2004), iz katerega izhaja, da je izvršilni predlog formalno pomanjkljiv, če v njem ni predložen izvršilni naslov, kot to določa 42. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V navedenem mnenju pa je zavzeto tudi stališče, da gre v zvezi z nepredložitvijo izvršilnega naslova k predlogu za izvršbo v zakonsko zahtevani obliki za procesno in ne za materialnopravno predpostavko izvršbe. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da predlogu za izvršbo v celoti ugodi in dovoli izvršbo, oz. podredno, naj sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, dolžniku pa naloži, da je dolžan upniku povrniti stroške postopka s pritožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločitve pojasnilo, da je upnik v predlogu za izvršbo navedel, da potrdilo o izvršljivosti za izvršilni naslov ni bilo izdano, v tipskem obrazcu pa tudi ni navedel ničesar pri datumu izvršljivosti sodne odločbe. Glede na izrecno navedbo, da potrdilo o izvršljivosti ni bilo izdano, je sodišče prve stopnje ocenilo, da predlog za izvršbo ni bil formalno pomanjkljiv in zato upnika ni pozvalo k dopolnitvi predloga. Upoštevaje podatke v predlogu za izvršbo, po katerih priložena sodna odločba še ni izvršljiva, pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da ta sodna odločba ne predstavlja ustreznega izvršilnega naslova.

6. Izpodbijana odločitev je pravilna, prav tako njena obrazložitev.

7. V civilnopravnih postopkih, kakršen je tudi izvršilni postopek (prim. 15. člen ZIZ), je sodišče pri odločanju o predlogih oz. zahtevkih strank vezano na njihovo trditveno in dokazno podlago (7. in 212. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), zaradi česar (vsaj praviloma(1)) ne more ugotavljati dejstev, ki jih stranke niso navajale, in izvajati dokazov, ki jih stranke niso predlagale. Upoštevaje navedeno pravilo in dejstvo, da upnik v konkretnem predlogu za izvršbo ni zatrjeval, da bi bila sodba, na podlagi katere je predlagal izvršbo, (že) izvršljiva (upnik je v predlogu za izvršbo izrecno navedel, da potrdilo o izvršljivosti sodne odločbe ni izdano, poleg tega pa tudi ni navedel datuma izvršljivosti sodne odločbe), upnik sodišču prve stopnje v pritožbi neutemeljeno očita, da bi moralo pred sprejemom izpodbijane odločitve opraviti uradne poizvedbe glede izvršljivosti sodne odločbe.

8. Prav tako sodišče prve stopnje upnika pred odločitvijo o predlogu za izvršbo ni bilo dolžno pozvati k dopolnitvi predloga za izvršbo. Glede na sedaj veljavno zakonodajo upniku predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova ni treba priložiti izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, prav tako mu ni treba priložiti potrdila o izvršljivosti. Izvršilni naslov mora upnik v predlogu za izvršbo le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti (prim. peti odstavek 40. člena ZIZ); k predložitvi listin, na katere se je skliceval v predlogu za izvršbo, pa sodišče upnika pozove le v primeru, ko se pojavi upravičen dvom o verodostojnosti teh listin (sedmi odstavek 40. člena ZIZ). Glede na navedeno in upnikovo izrecno navedbo v predlogu za izvršbo, da potrdilo o izvršljivosti sodne odločbe ni bilo izdano, se sodišču prve stopnje ni mogel pojaviti dvom o verodostojnosti tega (neobstoječega) potrdila o izvršljivosti, posledično pa bi bilo pozivanje upnika k predložitvi potrdila v konkretnem primeru ne le nepotrebno, temveč tudi nelogično.

9. Pritožnik ima sicer prav, ko trdi, da dejstvo, da potrdilo o izvršljivosti sodne odločbe (še) ni bilo izdano, ne pomeni, da sodna odločba ni izvršljiva. Vendar pa ob tem zanemarja pomen dejstva, da sam izvršljivosti sodne odločbe v konkretnem predlogu za izvršbo sploh ni zatrjeval, kajti v predlogu ni navedel niti datuma izvršljivosti sodne odločbe.

10. Višje sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da upnikov predlog za izvršbo v konkretnem primeru ni bil formalno pomanjkljiv, to pa pomeni, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za pozivanje upnika k dopolnitvi predloga po 108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

11. Pritožnikovo sklicevanje na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na občni seji 30. 6. 2004, za konkretni primer ni pravno pomembno. Navedeno načelno pravno mnenje je bilo namreč sprejeto v času, ko je veljala upnikova načelna obveznost, da k predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov (tedaj veljavni prvi odstavek 42. člena ZIZ(2)). Z uveljavitvijo novele ZIZ-E (Ur. list RS, št. 115/2006) dne 25. 11. 2006 navedena obveznost ni več predpisana (spremenjena določba prvega odstavka 42. člena ZIZ oz. sedaj veljavna določba petega odstavka 40. člena ZIZ). Sicer pa višje sodišče ugotavlja, da navedeno načelno pravno mnenje med substančnimi (vsebinskimi) predpostavkami izvršbe omenja tudi izvršljivost terjatve, ravno te predpostavke pa upnik v konkretnem predlogu za izvršbo ni zatrjeval. 12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnik zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Izjema velja npr. v primeru, ko razpolaganje stranke z določenim zahtevkom ni dovoljeno (drugi odstavek 7. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 3. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (2): Od 21. 9. 2002 do vključno 24. 11. 2006 se je določba prvega odstavka 40. člena ZIZ glasila takole: Če je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki o terjatvi ni odločalo na prvi stopnji, mu je treba priložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti.