Jedro

Namen zahteve za odpravo nepravilnosti ni v tem, da se zgolj ugotovijo te nepravilnosti, pač pa je to pravno sredstvo namenjeno temu, da se pravočasno omogoči odprava nepravilnosti in s tem zagotovi pravilen nadaljnji tek izvršilnega postopka.

Izrek

Pritožba tretjega - družbe F. d.o.o. se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tretjega - družbe F. d.o.o. za odpravo nepravilnosti.

Zoper ta sklep se pritožuje tretji - družba F. d.o.o. in predlaga njegovo razveljavitev. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje posledica nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj je prvostopno sodišče dejansko stanje ugotavljalo le s poizvedbami pri sodišču, o kršitvah postopka, ki jih je zatrjeval tretji pa ni poizvedelo oz. zaslišalo J.S. in G.S., ki sta bila navzoča ob rubežu premičnine in ob fizični odstranitvi vozila. Tretji vztraja pri zatrjevanih nepravilnostih, ki jih je zagrešil izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe, saj je zarubil vozilo, za katerega je bil seznanjen, da ni v lasti dolžnika in da je lastnik tega vozila tretji. Vozilo je celo prodal in s tem oškodoval tretjega, čeprav bi lahko pravočasno preklical dražbo oz. pravočasno o rubežu obvestil tretjega, da bi ta zahteval varstvo svojih pravic. Ravnanje izvršitelja je bilo v nasprotju z določili 50., 58., 70. in 76. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja.

Pritožba tretjega ni utemeljena.

Po določilih 1. odst. 52. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko stranka ali udeleženec v postopku z vlogo zahtevata od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storil pri opravljanju izvršbe.

Zahteva za odpravo nepravilnosti po 52. čl. ZIZ je posebno pravno sredstvo, ki ga lahko uveljavljajo prizadeti (stranke in drugi udeleženci v postopku) v primerih nepravilnega ravnanja pri izvedbi izvršbe. Namen tega pravnega sredstva pa je, kot je to razvidno iz vsebine citirane zakonske določbe, odprava nepravilnosti. Z zahtevo za odpravo nepravilnosti prizadeta stranka oz. udeleženec prepreči neposredno učinkovanje nepravilnih dejanj pred nastopom pravnih posledic teh dejanj ali opustitev. To pa pomeni, da je taka zahteva lahko učinkovita in lahko doseže svoj namen le do nastopa pravnih posledic grajanega dejanja. Nepravilnosti, ki jih izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku stori pri opravljanju izvršbe in ki jih ni več mogoče odpraviti s tem pravnim sredstvom, pa se odpravljajo z dovoljenimi rednimi pravnimi sredstvi izvršilnega postopka.

Glede na povedano torej namen zahteve za odpravo nepravilnosti ni v tem, da se zgolj ugotovijo te nepravilnosti, pač pa je to pravno sredstvo namenjeno temu, da se pravočasno omogoči odprava nepravilnosti in s tem zagotovi pravilen nadaljnji tek izvršilnega postopka.

V obravnavanem primeru je tako iz zahteve tretjega, kot tudi iz njegove pritožbe razvidno, da so pravne posledice dejanj, za katere predlagatelj trdi, da so bila nepravilno opravljena, že nastopile. Pravnih posledic teh dejanj zato ni več mogoče odpraviti na način, kot je to predvideno v 52. čl. ZIZ. Morebitna ugoditev zahtevi tretjega bi imela zgolj ugotovitveni značaj. Ker pa to ni namen tega pravnega sredstva, je bilo že iz tega razloga potrebno predlagateljev predlog zavrniti. Zgolj ugotavljanje ali je bilo morebiti določeno konkretno ravnanje izvršitelja nepravilno, kar dejansko s svojim predlogom v obravnavani zadevi zasleduje pritožnik je stvar disciplinskih postopkov in predmet nadzora nad opravljanjem službe izvršiteljev ter njihove disciplinske odgovornosti, kar vse pa spada v pristojnost ministra za pravosodje (glej določila 297.čl. ZIZ in naslednjih).

Iz zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tretjega zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.