Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nujne zadeve so tudi izvršilne zadeve v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok. Nujni so namreč tudi postopki, v katerih se odloča o preživljanju otroka, torej tudi postopek izterjave preživnine, ki je v zvezi s tem postopkom.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice z dne 26. 7. 2024 zavrglo. Ugotovilo je, da je dolžnica sklep o izvršbi prejela dne 17. 7. 2024, ugovor pa je vložila priporočeno po pošti dne 26. 7. 2024, kar je po preteku osemdnevnega roka za vložitev ugovora po tretjem odstavku 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnica po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje s stroškovno posledico. Sklep je nepravilen in nezakonit. Drži, da je dolžnica prejela sklep o izvršbi dne 17. 7. 2024, vendar pa ugovor, ki ga je vložila pooblaščenka dne 26. 7. 2024, ni prepozen. Od 15. 7. 2024 do 15. 8. 2024 so bile sodne počitnice, ko procesni roki ne tečejo. V prvem odstavku 83. člena Zakona o sodiščih je določeno, da sodišča v času od 15. julija do 15. avgusta poslujejo v omejenem obsegu. V drugem odstavku citiranega člena pa je določeno, v času poletnega poslovanja sodišča razpisujejo naroke in odločajo v nujnih zadevah, v teh pa procesni roki tečejo. Te zadeve so taksativno naštete, med katerimi pa so tudi izvršilne zadeve v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok. Med temi zadevami očitno ni naveden izvršilni postopek za izterjavo preživnine niti ni kot izjema ta postopek naveden v drugem zakonu (na primer v ZIZ), zato procesni roki v tem času niso mogli teči in je tako rok za vložitev ugovora potekel šele 23. 8. 2024. V 159. členu Družinskega zakonika so navedene vrste ukrepov za varstvo koristi otrok, iz tega člena pa izhaja, da so ukrepi za varstvo koristi otroka začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Predmetni postopek pa ni namenjen uresničitvi kateregakoli izmed navedenih ukrepov in zato tudi ne spada pod nujne zadeve v smislu tega člena. Tudi v drugem odstavku 93. člena Zakona o nepravdnem postopku so določeni postopki za varstvo koristi otroka, to pa so postopki, v katerih se odloča o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka, o otrokovih stikih, vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, ukrepih za varstvo koristi otroka, postavitvi otroka pod skrbništvo, namestitvi otroka v rejništvo, podelitvi starševske skrbi sorodniku, posvojitvi otroka in razveljavitvi posvojitve otroka. Gre za nepravdne postopke, kjer se odloča o varstvu koristi otroka in ne za izvršilne postopke, zato ti postopki ne spadajo med nujne zadeve v smislu 83. člena Zakona o sodiščih. Iz tega je zato sklepati, da če niti postopek za določitev višine preživnine in tega, kdo od staršev bo preživnino plačal in v kakšnem obsegu, ni nujni postopek, potem logično ne more biti nujni postopek za samo izterjavo že določene preživnine. V konkretnem primeru je upnik oziroma otrok že dodeljen enemu od staršev in je višina preživnine že določena in zato predmetni postopek ne predstavlja nujne oziroma izredne situacije in postopek za izterjavo preživnine ne more biti nujen postopek. Sicer pa je sama izterjava preživnine namenjena očetu oziroma zakonitemu zastopniku mladoletnega otroka in ne varstvu in koristi otroka. Oče otroka že dalj časa preživlja upnika in je zanj ves čas finančno poskrbel in sedaj za nazaj terja tisto, kar je za otroka plačeval oziroma bi zanj morala plačevati dolžnica. Takšen postopek pa se ne more šteti kot nujen postopek. Priglasi stroške pritožbenega postopka.
3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, številka 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, številka 51/98 s spremembami).
6. V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 16. 7. 2024 dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave zapadle preživnine na podlagi izvršilnega naslova - sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani P 731/2011-IV z dne 5. 6. 2012 v zvezi z delnimi plačili iz naslova nadomestila preživnine s strani sklada. Sklep o izvršbi je bil dolžnici vročen dne 17. 7. 2024, kar dolžnica priznava, pooblaščenka dolžnice pa je ugovor zoper sklep o izvršbi vložila priporočeno dne 26. 7. 2024. Sodišče prve stopnje je ugovor na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ zavrglo kot prepoznega, saj je ugotovilo, da je bil ugovor, vložen dne 26. 7. 2024, vložen po poteku osemdnevnega roka po tretjem odstavku 9. člena ZIZ.
7. Dolžnica v pritožbi zoper izpodbijani sklep meni, da je le-ta nepravilen, saj v konkretni zadevi procesni rok za vložitev ugovora ne bi smel teči v času poletnega poslovanja sodišča od 15. 7. 2024 do 15. 8. 2024. Poudarja, da ne gre za nujno zadevo v smislu 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), dodatno pa ta argument potrjujeta še 159. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) in 93. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), saj gre v konkretni situaciji zgolj za izterjavo zapadle preživnine, ne pa za postopek, v katerem bi se šele odločalo o varstvu koristi otroka v zvezi z določitvijo preživnine. Takšno stališče pa je nepravilno.
8. Po prvem odstavku 83. člena ZS sodišča v času od 15. julija do 15. avgusta poslujejo v omejenem obsegu (poletno poslovanje). Po drugem odstavku 83. člena ZS v času poletnega poslovanja sodišča razpisujejo naroke in odločajo v nujnih zadevah, v teh zadevah pa procesni roki tečejo. Po 4. točki tretjega odstavka 83. člena ZS so nujne zadeve iz prejšnjega odstavka tudi _izvršilne zadeve v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok_. Ukrepi za varstvo koristi otrok so določeni v 7. točki tretjega dela DZ in obsegajo začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepe trajnejšega značaja, kot sicer pravilno opozarja dolžnica v pritožbi. Vendar pa navedeno ne pomeni, da ti ukrepi obsegajo vse postopke v zvezi z varstvom koristi otroka. Po 2. alineji prvega odstavka 93. člena ZNP-1 so namreč tudi postopki, v katerih se odloča _o preživljanju otroka_ (torej tudi postopek izterjave preživnine, ki je v zvezi s tem postopkom; primerjaj 4. točko tretjega odstavka 83. člena ZS), postopki za varstvo koristi otroka ne glede na to, ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori ali spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva1. Glede na navedeno je zato materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da obravnavana zadeva predstavlja nujno zadevo po 83. členu ZS, pravilna. Iz določbe 2. alineje prvega odstavka 93. člena ZNP-1 je tako mogoče zaključiti, da se med nujne zadeve štejejo vsi postopki, v katerih se odloča o preživljanju otroka. Ker gre v konkretnem primeru za izterjavo zapadle, a neplačane preživnine, preživnina pa je izključno namenjena za potrebe in koristi mladoletnega otroka, gre za nujno zadevo, v kateri procesni rok teče tudi v času poletnega poslovanja sodišča, saj je postopek izterjave preživnine v neposredni zvezi s postopkom za varstvo koristi otrok.
9. Procesni rok je rok, ki ga procesni zakon predpisuje za opravljanje določenih procesnih dejanj v postopku (npr. rok za vložitev pravnega sredstva). ZIZ v 9. členu izrecno predpisuje, da je ugovor zoper sklep o izvršbi dopustno vložiti v roku 8. dni od prejema sklepa o izvršbi. S potekom tega roka postane nedopustna ena od oblik pravne zaščite.
10. Glede na to, da je dolžnica sklep o izvršbi z dne 16. 7. 2024 prejela dne 17. 7. 2024, se je osemdnevni rok za vložitev ugovora v skladu s tretjim odstavkom 9. člena ZIZ iztekel v četrtek, 25. 7. 2024. Ugovor, ki ga je pooblaščenka dolžnice vložila priporočeno po pošti dne 26. 7. 2024, je tako prepozen in ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ zavrglo kot prepoznega.
11. Po povedanem je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožba dolžnice pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
12. Dolžnica v pritožbenem postopku ni uspela, zaradi česar stroške pritožbenega postopka krije sama na podlagi določbe 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
1 Primerjaj VSC I Ip 374/2021 z dne 24. 11. 2021 in I Ip 275/2023 z dne 23. 11. 2023.