Jedro

Za obstoj zakonskih pogojev za odreditev zdravljenja v varovanem oddelku brez privolitve mora biti izvedena (tudi) presoja, ali ugotovljene okoliščine utemeljujejo zaključek, da oseba huje ogroža zdravje sebe ali drugih, in ali ugotovljena duševna motnja povzroča pri osebi hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se osebo zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana najdalj do 22. 7. 2015. 2. Odvetnik v pritožbi zoper sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek ustavi, podrejeno pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Oseba je bila navzoča le pri podaji zagovora, ne pa tudi pri izvajanju ostalih dokazov. S tem je bila kršena njena pravica do navzočnosti pri izvajanju dokazov. Odločitev temelji na medicinski dokumentaciji (heteroanamneza z dne 20. 5. 2015), ki ni bila priložena k spisu in zastopnik osebe na naroku do nje ni imel dostopa. Izveden je bil dokaz z zaslišanjem matere osebe, njene navedbe pa niso bile preverjene in oseba nanje ni mogla odgovoriti. Sodišče ni preverilo njenih navedb, ampak je le pavšalno zaključilo, da jo sprejema kot verodostojno. Ker je bil povod za hospitalizacijo konflikt med materijo in sinom, bi sodišče moralo preveriti dejanske okoliščine konflikta in stopnjo ogroženosti ne le pri osebi, marveč tudi pri očetu, pri katerem oseba sicer stanuje. Pavšalna ocena sodišča ne zadostuje za tako hud ukrep, kot je bil odrejen. Zaradi navedenega je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Tudi sicer niso izpolnjeni pogoji po 39. členu Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). Dogodek ne pomeni hujšega ogrožanja zdravja druge osebe. Ni izkazana nobena poškodba. Dogodek z avtomobilom se je zgodil pred osmimi leti in z obravnavano zadevo ni povezan. Ni se zgodil, kot je izpovedala A. A., oseba pa se o tem ni imela možnosti izjaviti. Že iz medicinske dokumentacije izhaja, da je družina začela opažati spremembe v vedenju in govorjenju osebe v zadnjih šestih do dvanajstih mesecih. Zaključek, da si oseba povzroča materialno škodo, ni preverjen. Sodišče je sledilo izpovedbi A. A., ni pa preverilo stanja podjetja, ki ima odprt poslovni račun in iz evidence AJPES ni razvidno, da bi bil blokiran. Tudi sicer slabo poslovanje družbe ni tehten razlog v smislu prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

3. Oseba v pritožbi navaja, da je 15. 5. 2015 prišel v verbalni in fizični konflikt z materjo. Tako kot že v otroštvu ga je zmerjala in udarila s hlačami, ki jih je imela v roki, do trka s čelom pa je prišlo zaradi refleksne sklonitve glave. V ponovnem poskusu napada jo je odrinil, da se je usedla na kavč in z levo roko ujela korito za rože, nato pa je poklicala policijo. Povedal jim je, da je bil že večkrat napaden z njene strani, da ga tako ona kot oče psihično maltretirata in da ga je ona izzvala in napadla in ne obratno. V policijskem zapisniku je lažna navedba, zaradi tega pa je zaprt kot heteroagresivna oseba. Nikoli ni nikogar napadel. Vsa gospodinjska dela opravlja že od zgodnjega otroštva, tako da je dobro (z)dresiran. Mati mu je pobirala stvari (čez 2000 samolepilnih sličic je moral odnesti v kontejner, podobno pa se je zgodilo z več kot 100 zelo popularnimi stripi). Lani je zakurila več kot 6000 obližev za razstrupljanje, uvoženih s K., ki jih je kolega želel odkupiti za 2000 EUR. Njeni vedenjski vzorci se stopnjujejo. Težave v zvezi z neprimernim vedenjem staršev je zaupal policistki, a njegove izjave v poročilu niso zabeležili. Mislil je, da se bo lahko pogovoril s psihologom, a so ga takoj odpeljali v Z. d. K., nato pa na P. k. v L. Meni, da je neupravičeno zaprt z namenom, da bi ga invalidsko upokojili, k čemur ga starši že dalj časa nagovarjajo. Prva odločba sodišča potrjuje, da so bili psihologi ob sprejemu za njegovo izpustitev, ker ni želel podpisati izjave o samozdravljenju, pa so ga vrnili na zaprti oddelek in vsilili zdravila. Iz sklepa so razvidne laži in prirejeni stavki. Res je zaradi osebne varnosti ter neprimernega vedenja matere in tudi očeta 14 dni nosil kondom, vendar ne več hkrati. V preteklih šestih mesecih je imel tri operacije, narkoze pa so pustile resne posledice na zavestni ravni in se kažejo kot pozabljivost in pogojena socialna umaknjenost, kar pa naj bi se uredilo v enem letu. Posledično je bolj dojemljiv za neprimerno obnašanje staršev. Ne počuti se ogroženega in ga ni strah, res pa je, da ima oče pri obedih napeto levo roko tako, da drži levi palec tesno nazaj, iz desne noge pa v njegovo levo nogo podtika to, kar pobira po cesti, ko se vozi okrog šol. Prispevke mu plačuje država, ker je zaradi napada tretjih že sedem mesecev na bolniški, lani pa mu jih je zaradi finančne krize približno štirikrat plačala zelo dobro situirana družina. V pisni izjavi policiji je omenjena tudi očetova mati, ki je glavni vir težav v družini ter odobrava in vzpodbuja očetovo početje. Prosi, da se o tem pridobi izjava policiji o dogajanju 15. 5. 2015. 4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Glede na to, da je bil izpodbijani sklep odvetniku vročen 26. 5. 2015, se je pritožbeni rok iztekel v petek 29. 5. 2015. Pritožba odvetnika, vložena 1. 6. 2015, je prepozna, vendar jo je pritožbeno sodišče obravnavalo na podlagi 33. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Z izpodbijanim sklepom so prizadete le pravice osebe, v korist katere je bila vložena nepravočasna pritožba, poleg tega pa se je rok za pritožbo osebe iztekel šele 1. 6. 2015. 6. Očitki o kršitvah procesnih jamstev niso utemeljeni. Iz zapisnika o naroku ne izhaja, da oseba ne bi sodelovala pri izvedbi dokaznega postopka. Izvedenec je sicer predlagal, naj se ji omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, vendar ni razvidno, da bi sodišče sprejelo tako odločitev. V nasprotju z navedbo v zapisniku je trditev, da zastopnik osebe ni imel dostopa do medicinske dokumentacije. V zapisniku je tudi povzetek heteroanamneze. Z načinom izvedbe dokaza z zaslišanjem se je odvetnica strinjala, njena izpovedba pa je bila zapisana. Glede na navedeno ni podlage za sklep, da osebi in odvetnici ni bila dana možnost, da bi se izjavila o izvedenih dokazih.

7. V skladu z 39. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) je zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve dopustno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, 2) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in 3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Sodna praksa je že zavzela stališče, da je pridržanje dopustno le, če konkretne okoliščine utemeljujejo sklep, da je zaradi duševne bolezni oziroma duševnega stanja huje prizadeta voljna sfera osebe in da je to vzrok za ogrožanje svojega življenja oziroma življenja drugih, povzročanje hujše škode zdravju sebe ali drugih ali povzročanje hude premoženjske škode sebi oziroma drugim(1).

8. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je pri osebi podano floridno psihotično stanje, da se pod vplivom bolezenskega doživljanja čuti ogroženega (občutki, da ga nekdo posiljuje, izpija srčno materijo), da je v okviru tega stanja že izkazoval resno heteroagresivno vedenje (mater je porinil prek kavča in s čelom udaril ob njeno čelo, v preteklosti pa jo je vrgel prek škarpe) in s tem ogrožal zdravje drugih, da je do svojega bolezenskega stanja nekritičen, odklanja zdravljenje in s tem škodi svojemu zdravju ter da si povzroča tudi materialno škodo (neodgovorno je vodil podjetje, ima več dolgov).

9. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da niso ugotovljene okoliščine, ki bi dajale podlago za zaključek, da oseba povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Ugotovitve o neodgovornem vodenju podjetja in dolgovih, nastalih v zvezi s tem, so preveč posplošene, da bi bil mogoč kakršenkoli zanesljiv sklep, da si zaradi posledic ugotovljene duševne motnje povzroča premoženjsko škodo, poleg tega pa zakon kot pogoj za odreditev ukrepa določa povzročanje hude premoženjske škode.

10. Glede na navedbo, da so svojci začeli pri osebi opažati izrazite spremembe v vedenju in govoru v zadnjih šestih do dvanajstih mesecih, pritožba prav tako utemeljeno opozarja na vprašljivo relevantnost dogodka izpred osmih let. V izpodbijanem sklepu o tem ni razlogov.

11. V izpodbijanem sklepu tudi ni izvedena presoja, ali ugotovljene okoliščine utemeljujejo zaključek, da oseba ogroža življenje ali huje ogroža zdravje sebe ali drugih. V sklepu je navedeno, da "je ogrožal zdravje drugih" in da "škodi svojemu zdravju", kar ne ustreza zakonskemu pogoju za sprejem na zdravljenje v varovanem oddelku brez privolitve. Manjka tudi presoja, ali ugotovljena duševna motnja povzroča pri osebi hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. V tem okviru pritožba utemeljeno izpostavlja, da ni bilo ugotovljeno, ali je bilo ogrožujoče ravnanje, ki je bilo povod za izvedbo obravnavanega postopka, posledica ugotovljene duševne motnje.

12. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Sodišče naj v novem postopku oceni, v kolikšni meri je potrebna dopolnitev dokaznega postopka (dopolnitev izvedenskega mnenja bo prejkone nujna), nato pa v skladu z gornjo obrazložitvijo opravi – na konkretnih okoliščinah temelječo – presojo o obstoju vseh zakonskih pogojev za odreditev sprejema na zdravljenje v varovani oddelek brez privolitve.

Op. št. (1): Prim. npr. sklep VS RS II Ips 36/2010 z dne 4. 2. 2010