Jedro

V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev je treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka, med katere spada tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za kulturo št. 6150-101/2021-3340-4 z dne 1. 4. 2022 se odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od prejema sodbe v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo tožena stranka v sofinanciranje ni sprejela projekta prijavitelja A., d.o.o., z naslovom "...". Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil v Uradnem listu dne 29. 10. 2021 objavljen redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin in medijev v letu 2022 z oznako JPR-MV-2022 (v nadaljevanju javni razpis). Namen javnega razpisa je podpora medijem pri ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin, ki so v skladu s 4. členom Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) pomembne za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Merila za tiskane medije iz 8. točke javnega razpisa ter obrazložitev teh meril v Navodilih prijaviteljem za izdelavo vloge (v nadaljevanju Navodila) so bila objavljena na spletni strani ministrstva in so del razpisne dokumentacije. Merila za ocenjevanje programskih vsebin tiskanih medijev so bila naslednja: 1. kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave (44 točk), 2. pomen projekta za razvoj slovenske kulture in jezika (20 točk), 3. obseg splošnoinformativnih, kulturnih, znanstvenostrokovnih, raziskovalnih in izobraževalnih programskih vsebin (10 točk), 4. povprečno število objavljenih izvirnih člankov v posamezni številki (10 točk), 5. zagotavljanje večjega zaposlovanja ali sklepanja pogodbenih razmerij zaposlovanja novinarjev oziroma programskih delavcev, ki medij ustvarjajo (6 točk), 6. povprečno število prodanih izvodov tiskanih medijev (5 točk), 7. pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti (3 točke) in 8. zagotavljanje rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije (2 točki). Spodnja meja doseženega števila točk, pri kateri je projekte v okviru finančne možnosti oziroma glede na višino razpoložljivih sredstev še bilo možno financirati je bila na področju A 345 točk (od 500 možnih), na področju B pa 318 (575 možnih). Skupna ocena za projekt tožeče stranke je znašala 341 točk, kar je ugotovila komisija, da prijavljeni projekt ustreza kriterijem razpisa, a glede na omejena finančna sredstva ga ne more predlagati za sofinanciranje. Iz obrazložitve strokovne komisije izhaja, da je točke pri merilih št. 3, 4, 5 in 6 po pregledu glede na podane informacije o projektni vlogi strokovna komisija podelila avtomatično. Člani strokovne komisije so individualno, glede na vsebino predlaganega projekta, ocenili projekt po merilih pod zap. št. 1, 2, 7 in 8. Pri ocenjevanju so upoštevali navodila prijaviteljem za izdelavo vloge, ki so bila objavljena na spletni strani Ministrstva za kulturo. Iz priloženih tabel so razvidne podeljene ocene glede na posamezno razpisno merilo ter skupni seštevek ocen vseh članov. Glede na podatke o vlogi projekt odraža velik pomen za posamezno regijo oziroma lokalno skupnost v kateri deluje medij in v kateri bo izveden projekt. Projekt zagotavlja ustrezen pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti. Iz opisa projekta ne izhaja na kakšen način bo zagotovljeno redno in objektivno ter uravnoteženo predstavljanje političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zato je bila strokovna komisija odločala s konsenzom in navedenega projekta ni izbrala v sofinanciranje.

2. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponovni postopek in priglaša stroške postopka. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je odločbo izdal minister za kulturo v skladu s 120. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUIJK), 12. členom Uredbe o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin medijev (v nadaljevanju Uredbe) in 15. členom Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik), in sicer na podlagi predloga oziroma ocene strokovne komisije. Svoje odločitve ni obrazložil, navedeno je le, da njegova odločitev temelji na vsem že predhodno navedenem v izpodbijani odločbi, to je na obrazložitvi in oceni strokovne komisije, ki pa je pavšalna in skopa. Strokovna komisija tako ne pojasni zakaj je pri ostalih razpisanih merilih tožeči stranki podelila točno takšno število točk kot je bilo dodeljeno. Iz obrazložitve ni mogoče razbrati povezave med kriteriji razpisa in projektom tožeče stranke. Izpodbijana odločba bi morala vsebovati natančno strokovno oceno, v kateri bi bilo število dodeljenih točk pojasnjeno z vsebinsko utemeljitvijo ocene strokovne komisije. V njej je zgolj navedeno, ne pa obrazloženo: da so pri ocenjevanju upoštevali Navodila, da so ocene razvidne iz priloženih tabel, da seštevek točk po merilu kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave odraža mnenje komisije, da predlagani projekt obeta ustrezno stopnjo kakovosti, da iz prijavljenega projekta izhaja ustrezna stopnja izvirnosti projekta v okviru medijske krajine kot celote, da iz projekta ni možno ugotoviti načina za zagotavljanje ustrezne stopnje komunikativnosti projekta, da projekt odraža velik pomen za posamezno regijo oziroma lokalno skupnost v kateri deluje medij in v kateri bo izveden projekt, da projekt zagotavlja ustrezen pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti, da iz opisa projekta ne izhaja, na kakšen način bo zagotovljeno redno in objektivno ter uravnoteženo predstavljanje političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, da projekt ustreza kriterijem razpisa in da je dosegel 341 točk, vendar se glede na omejena finančna sredstva ne more predlagati za sofinanciranje. Strokovna komisija se je oprla na merila, ki so vsebovana v dokumentu Navodila, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo. Nekatera merila, na podlagi katerih so člani strokovne komisije podali svoje ocene, so namreč tako zastavljena, da se iz njih ne da izluščiti samo ene razlage, oziroma dopuščajo različne razlage. Slednje kaže na to, da je bilo ocenjevanje strokovne komisije arbitrarno, s tem pa tudi sama odločitev. Merila bi morala biti ustrezno vsebinsko obrazložena oziroma tako zastavljena, da bi prijavitelj iz njih točno razbral, kakšne pogoje mora izpolnjevati za sofinanciranje projekta. Tožeča stranka navaja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pavšalna in skopa, slednje pa pomeni kršitev 22. člena Ustave in 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V obrazložitvi ni podanih konkretnih razlogov za podano oceno projekta oziroma dodeljeno število točk po posameznem razpisnem merilu na podlagi katerih je tožena stranka ocenila v kolikšni meri projekt izpolnjuje vsakega od razpisanih meril. 3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

**K točki I izreka:**

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe o sofinanciranju projekta tožeče stranke z naslovom "...", katerega je tožeča stranka prijavila na javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2022 (oznaka: JPR-MV-2022; javni razpis).

6. Javni razpis (financiranje in zagotovitev sredstev je v javnem interesu) je po ustaljeni upravno sodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Odločanje na podlagi javnega razpisa namreč nima značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju po določbah ZUP), temveč gre za odločanje o "drugi javnopravni stvari". To predvsem pomeni, da se pri odločanju o taki stvari določbe ZUP uporabljajo smiselno in kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.

7. Skladno s prvim odstavkom 100. člena ZUJIK se za vprašanja postopkov javnega razpisa in javnega poziva smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor niso v tem zakonu urejena drugače. Zaradi specifičnega načina odločanja, predpisanega v določbah ZUJIK in Pravilnika, se določbe ZUP o obrazložitvi odločbe, izdane v postopku javnega razpisa, uporabljajo smiselno in prilagojeno naravi postopka in predpisanemu načinu sprejemanja odločitve.

8. Ocenjevanje in vrednotenje vlog v postopku javnega razpisa po določbah 119. člena ZUJIK in 11. in 12. člena Pravilnika izvede strokovna komisija, ki kulturne programe oziroma projekte, ki so vsebovani v ustreznih vlogah, razvrsti glede na kriterije za ocenjevanje in vrednotenje, kot so bili določeni v objavi razpisa. O razvrstitvi pripravi poročilo, v katerem morajo biti natančno navedeni razlogi za razvrstitev kulturnih programov oziroma kulturnih projektov, in predlog, kateri kulturni programi oziroma projekti se financirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. Na podlagi predloga strokovne komisije minister izda o vsaki ustrezni vlogi, prispeli na javni razpis, posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ali o zavrnitvi njenega sofinanciranja.

9. Glede na ustaljeno sodno prakso ima tožena stranka v zadevah javnih razpisov določena polja proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev.1Pri tem pa je predmet sodne presoje ali je odločitev o izbiri ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi, ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisanimi merili in po predpisanem postopku.2

10. Utemeljen je očitek tožeče stranke, da bi izpodbijana odločba v skladu s citiranimi členi ZUJIK, Pravilnika in Uredbe, morala vsebovati natančne razloge za razvrstitev projekta tožnika, dosledno obrazložitev, kateri kulturni programi oziroma projekti, ki so predmet ocenjevanih ustreznih vlog, se financirajo v določenem obsegu.

11. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sploh ni razbrati kateri kriteriji so bili uporabljeni pri določanju število točk, kako so se točke podelile, ni podana nobena utemeljena in argumentirana vsebinska presoja. Obrazložitev bi morala vsebovati natančno strokovno oceno. Tožena stranka v odločbi ni ustrezno pojasnila kaj so bili pravno relevantni razlogi pri izbiranju. Izpodbijana odločba tudi ne vsebuje obrazložitve zakaj je komisija pri vsakem posamičnem razpisnem merilu tožniku podelila določeno število točk. Iz obrazložitve ni mogoče razbrati povezave med kriteriji razpisa in projektom tožeče stranke, kar pravilno opozarja tožeča stranka.

12. V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev je treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka, med katere spada tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta. Brez obrazložitve, ki omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, namreč ni mogoče učinkovito varstvo ustavnih pravic iz 23. in 25. člena Ustave RS. Obrazložitev mora zato tudi v primeru, kakršen je obravnavani, obsegati vse pravno odločilne razloge, ki so organ vodili k odločitvi.

13. Sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavanem primeru storjena bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Pri tem je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka slediti navodilom sodišča ter po proučitvi vseh okoliščin primera ponovno odločiti o zadevi in svojo odločitev natančno obrazložiti z razlogi o odločilnih dejstvih. Izdana odločba bo morala biti obrazložena v skladu z zakonom tako, da bo njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti.3 Postopek za njeno izdajo pa bo organ moral voditi ob uporabi ZUJIK, Pravilnika ter Uredbe in razlagi določil javnega razpisa in se opredeliti do zatrjevanj tožeče stranke.

**K točki II izreka:**

14. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

15. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015. 2 Upravno sodišče RS, sodbe opr. št. I U 1414/2018, II U 62/2019, IU1863/2018. 3 Obrazložitev organa izpodbijane odločbe mora zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Slednji določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.