Jedro

V primeru, če je bila razlaščena nepremičnina že pred sprejetjem odloka o zazidalnem načrtu zajeta v prostorskem planu, se zanjo določi odškodnina glede na namembnost zemljišča po prostorskem planu in ne po dejanski rabi zemljišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna plačati predlagateljici v roku trideset dni po pravnomočnosti sklepa za idealni delež do 1/3 nepremičnine parc. št. ... k. o. X, odškodnino v višini 61.760,00 EUR ter stroške postopka v višini 10.555,21 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tridesetdnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za določitev odškodnine zavrže oziroma podredno zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V izogib ponavljanju se sklicuje na svoje navedbe v pritožbi z dne 28. 1. 2014. Vztraja na stališču, da za odločanje o predlogu ni pristojno redno sodišče, da je podano zastaranje ter da predlagateljici ne pripada odškodnina, saj je še vedno solastnica sporne nepremičnine. Napačna je ugotovitev sodišča, da predlagateljici še ni bila plačana odškodnina za razlaščeno nepremičnino. Sodišče je prezrlo pripravljalno vlogo nasprotne udeleženke z dne 8. 10. 2014, v kateri je argumentirano in dokazno podprto pojasnila okoliščino, da je bila odškodnina predlagateljici nakazana. V tej vlogi je predložila listine, ki jih je sicer predložila že v odgovoru na predlog. Predložila je izvirnik sporočila o obremenitvi, iz katerega je jasno razvidna zaznamba o realizaciji plačila dne 27. 3. 1987, podpis nalogodajalca in dejstvo, da je plačilni nalog šifriran. Predložila je tudi poročilo Službe družbenega knjigovodstva, iz katerega je razvidno, da je bilo nakazilo dejansko izvršeno, dopis R. H. z dne 31. 5. 2002, iz katerega izhaja, da ji je bila plačana odvzeta nepremičnina, ter več svojih dopisov, s katerimi je predlagateljici sporočila, da ji je bila odškodnina že plačana. Ker se sodišče do teh navedb in dokazov ni opredelilo, se izpodbijani sklep ne more preizkusiti, s čimer je podana bistvena kršitev določb postopka. Sodišče je, ko je ugotavljalo, ali je bilo sporna nepremičnina že pred uveljavitvijo Odloka o sprejetju zazidalnega načrta M., nezazidano stavbno zemljišče, odločalo preko trditev predlagateljice, kar je v nasprotju z določilom 7. člena ZPP. Sprejelo je namreč zaključke glede več okoliščin v zvezi s samoupravnim sporazumom, ki jih predlagateljica ni zatrjevala. Sporna nepremičnina se je vseskozi uporabljala kot kmetijsko zemljišče in na njej nikoli ne bodo zgrajena stanovanja, saj gre za zemljišče v neposredni bližini osnovne šole, ki je namenjeno za športno rekreativne dejavnosti in objekte. Sodišče je zato izvedencu gradbene stroke neutemeljeno naložilo, da v cenitvi opredeli tržno vrednost nepremičnine za stanovanjsko gradnjo, ter napačno odločilo, da se predlagateljici prizna odškodnina po kriteriju nezazidanega stavbnega zemljišča. Graja tudi višino določene odškodnine, saj vrednost sporne nepremičnine, kot jo je ocenil izvedenec, ni tržna vrednost, glede na to, da je nepremičnina na trgu namenjena za površine za športno rekreativne dejavnosti in objekte, ne pa za stanovanjsko gradnjo. Sodišče poleg tega ni ugotavljalo vrednosti razlaščene nepremičnine na dan zadnje obravnave, saj se je sklicevalo na več kot leto in pol staro cenitveno poročilo, ki, zaradi občutnega padanja cen na trgu nepremičnin v zadnjih petih letih, ni merodajno. Priglaša pritožbene stroške.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Predlaga zavrnitev pritožbe ter naložitev plačila stroškov odgovora na pritožbo nasprotni udeleženki.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba neutemeljeno vztraja, da bi moralo sodišče prve stopnje predlog za določitev odškodnine zavreči, ker niso podani pogoji za odločanje rednega sodišča. V obravnavnem primeru ni procesnih ovir za vsebinsko odločanje o podrejenem predlogu za določitev odškodnine zaradi razlastitve v sodnem postopku, saj je sodišče prve stopnje (že) zavrglo primarni predlog za dodelitev nadomestne gradbene parcele (zaradi neobstoja sodne pristojnosti), zahtevo predlagateljice za priznanje prednostne pravice za gradnjo pa je zavrgel tudi občinski upravni organ, pri čemer je bila tožba zoper takšno odločitev občinskega organa v upravnem sporu zavrnjena (priloga A2).

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, s katerimi je zavrnilo ugovor zastaranja, pri katerem prav tako vztraja pritožnica. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v primeru, če odškodnina za v razlastitvenem postopku odvzete nepremičnine še ni bila določena, jo je treba določiti, ter da v takem primeru zahtevek za plačilo odškodnine ne zastara, kar lastninska pravica ne zastara.

7. Pravilno je tudi s pritožbo izpodbijano stališče sodišča prve stopnje, da okoliščina, da je predlagateljica še vedno vpisana v zemljiški knjigi kot solastnica razlaščene nepremičnine, ne preprečuje določitve odškodnine, ob dejstvu, da je predlagateljici prenehala lastninska pravica že z uveljavitvijo Odloka Občinske skupnosti ... o prenehanju lastninske pravice na območju ZN M. (v nadaljevanju Odlok) in da je nasprotna udeleženka na podlagi Odloka pridobila lastninsko pravico na razlaščeni nepremičnini na originaren način, pri katerem vpis v zemljiško knjigo nima konstitutivnega pomena.

8. Pritožba nadalje nima prav, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je ugotavljalo več nezatrjevanih okoliščin v zvezi s Samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter za uresničevanje razvojnih nalog v krajevnih skupnostih v občini ... v obdobju 1986 – 1990, št. 402-01/83 (v nadaljevanju samoupravni sporazum), kršilo 7. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Predlagateljica kot ključnega momenta za določitev odškodnine za razlaščeno nepremičnino po kriteriju nezazidanega stavbnega zemljišča ni navedla zgolj Odloka, ki je bil uveljavljen 13. 6. 1986, kot zmotno navaja pritožnica, temveč je navedla tudi samoupravni sporazum. V predlogu je tako trdila, da samoupravni sporazum, ki se je uporabljal od 1. 1. 1986 dalje (torej že pred uveljavitvijo Odloka), kot srednjeročni prostorski plan Občine ... zajema tudi območje M. I, na katerem leži razlaščena nepremičnina, in zanj predvideva gradnjo, med drugim stanovanj v blokih. Že iz trditev predlagateljice, ki jih nasprotna udeleženka ni konkretizirano prerekala in ki jih je sodišče prve stopnje štelo za dokazane, je torej izhajalo, da predstavlja samoupravni sporazum prostorski plan občine ... ter da je bila z njim razlaščena nepremičnina namenjena za (stanovanjsko) gradnjo. Pravne narave in relevantne vsebine samoupravnega sporazuma tako sodišče prve stopnje ni ugotavljalo preko trditev predlagateljice. Ker pa je to, ali je samoupravni sporazum po svoji pravni naravi prostorski plan občine, tudi stvar pravilne uporabe materialnega prava, je sodišče prve stopnje na podlagi vsebine samoupravnega sporazuma kot splošnega akta, pravilno preverilo, ali dejansko gre za prostorski plan.

9. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče odločilen namen, za katerega se je zemljišče dejansko uporabljalo pred izdajo Odloka. Ustaljeno stališče sodne praske, na katerega je pritožbeno sodišče opozorilo že v VSL sklepu I Cp 555/2014 z dne 21. 5. 2014 in ki ga je upoštevalo sodišče prve stopnje, namreč je, da se odškodnina za odvzeto nepremičnino določi glede na namembnost zemljišča po prostorskem planu, ki je bil sprejet pred sprejetjem odloka o zazidalnem načrtu, in ne po dejanski rabi zemljišča.(1) Iz tega stališča izhaja tudi, da pri določitvi odškodnine ni moč upoštevati kasnejše spremembe namembnosti razlaščene nepremičnine. Nasprotna udeleženka zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je sodišče prve stopnje zmotno določilo odškodnino za razlaščeno nepremičnino po kriteriju nezazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjsko gradnjo, ker je navedena površina danes namenjena za površine za športno rekreativne dejavnosti in objekte, zaradi česar na njej ne bodo nikoli zgrajenega stanovanja. S strani nasprotne udeleženke zatrjevano dejstvo, da je danes razlaščena nepremičnina namenjena za površine za športno rekreativne dejavnosti in objekte, pa tudi ni pomembno z vidika ugotavljanja tržne vrednosti razlaščene nepremičnine v času izdaje prvostopenjske odločbe. Metoda tržne vrednosti, ki jo je sodišče prve stopnje upoštevalo pri določitvi višine odškodnine,(2) namreč ne zahteva ugotavljanja/upoštevanja namembnosti razlaščene nepremičnine na dan izdaje prvostopenjske odločbe, temveč se v skladu s to metodo ugotavlja, kakšna bi bila vrednost oziroma cena razlaščene nepremičnine na dan odločanja, ob upoštevanju namembnosti nepremičnine pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta (zazidalnega načrta), ki je bil podlaga za razlastitev.

10. Pritožba pa utemeljeno izpodbija dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagateljici še ni bila plačana odškodnina za razlaščeno nepremičnino. Nasprotna udeleženka pravilno opozarja, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo do vseh navedb in dokazov, s katerimi je nasprotna udeleženka dokazovala, da je bila predlagateljici odškodnina plačana že leta 1987. Sodišče prve stopnje tako v dokazno oceno ni vključilo izvirnika sporočila o obremenitvi (priloga B12), ki ga je nasprotna udeleženka sicer predložila šele v ponovljenem postopku, vendar ob dejstvu, da je pravočasno predložila njegovo fotokopijo, ni moč šteti, da je bil ta dokaz predložen prepozno, saj gre v primeru originala sporočila o obremenitvi in njegove fotokopije za isti dokaz. Iz originala navedene listine pa je razvidno več podatkov kot iz fotokopije, in sicer iz njega jasno izhaja, da sporočilo ne predstavlja prve strani virmana, temveč njegovo četrto stran, ter da so na njem določeni podatki dodatno zapisani, med drugim tudi datum 27. 3. 1987, ki je kasnejši od datuma sestave zapisnika (16. 3. 1987) in datuma odločbe o odvzemu sporne nepremičnine predlagateljici (17. 3. 1987), na katera se je sklicevalo sodišče prve stopnje v dokazni oceni. Tudi iz originala navedene listine sicer ne izhaja štampiljka oziroma žig Službe družbenega knjigovodstva, ki je izvrševala plačilne naloge v spornem obdobju, kar pa je razumljivo, saj se je štampiljka odtisnila le na prvo stran virmana. Sodišče prve stopnje prav tako ni dokazno ocenilo pravočasno predloženega dopisa R. H. z dne 31. 5. 2002 (priloga B8 priloženega spisa N 88/2006), iz katerega izhaja dokazno pomembno dejstvo (indic), in sicer okoliščina, da je bila R. H., ki je bila tako kot predlagateljica 1/3 solastnica razlaščene nepremičnine, odškodnina plačana leta 1987. Ker je tudi na podlagi indičnih dejstev moč sklepati o pravno pomembnem dejstvu (v konkretnem primeru o plačilu odškodnine predlagateljici), bi moralo sodišče prve stopnje tudi navedeni dopis vključiti v dokazno oceno. Izostala pa je tudi ocena dopisov nasprotne udeleženke, s katerimi je slednja predlagateljici vsakokrat sporočila, da ji je bila odškodnina že plačana (gre za dopise iz obdobja pred vložitvijo predloga za določitev odškodnine).

11. S tem, ko sodišče prve stopnje navedenih dokazov ni ocenilo, je kršilo 8. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, v skladu s katerim mora sodišče presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj, zaradi česar je podana relativna bistvena kršitev določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), ki jo nasprotna udeleženka v pritožbi smiselno uveljavlja. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da niso podani pogoji za upoštevanje fotokopije poročila Službe družbenega knjigovodstva o izvršenih nalogih na dan 27. 3. 1997 (priloga B13), ki jo je nasprotna udeleženka predložila šele v ponovljenem postopku, saj slednja ni izkazala, da tega dokaza brez svoje krivde ni mogla predložiti pravočasno, to je do prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

12. Zaradi ugotovljene relativne bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje odpravi zgoraj pojasnjeno kršitev 8. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in v dokazno oceno vključi tudi original sporočila o obremenitvi, dopis R. H. z dne 31. 5. 2002 ter dopise nasprotne udeleženke predlagateljici.

13. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Razlaščena nepremičnina se oceni kot kmetijsko zemljišče (zgolj) v primeru, če pred sprejetjem odloka o zazidalnem načrtu ni bila zajeta v prostorskem planu, namenjenem za gradnjo objektov, za kar pa, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ne gre v konkretnem primeru.

(2) V nasprotju s pritožbenimi navedbami je obrazložitev sodišča prve stopnje glede višine odškodnine zadostno obrazložena, saj iz obrazložitve kot celote izhaja, na kateri pravni podlagi je sodišče določilo višino odškodnine.