Jedro

Za odločitev je bistvena okoliščina, ali je tožniku kot vozniku v obravnavani situaciji možno očitati takšno ravnanje, da bi se lahko izključila njegova (solidarna) odgovornost za plačilo carinskega dolga.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za finance RS, št. ... z dne 23. 7. 2001 odpravi v delu, ki se nanaša na tožnika in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo opr. št. U 1458/2001-6 z dne 12. 6. 2003 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke, št. ... z dne 23. 7. 2001. Po vloženi pritožbi tožnika je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom, opr. št. I Up 1034/2003-2 z dne 13. 7. 2006, pritožbi ugodilo in sodbo prvostopnega sodišča v delu, ki se nanaša na tožnika razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

V upravnem postopku, ki ga je vodil Carinski urad A. in v katerem je izdal odločbo, št. ... z dne 13. 3. 2001 je solidarno zavezal k plačilu carinskega dolga pravni osebi A.A.A. d.o.o. B. (A.A.A.) in B.B.B., trgovina, storitve in zastopanje d.o.o. iz C. (B.B.B.) ter tožnika in sicer za plinsko olje, ki je bilo po enotni carinski listini (ECL) št. ... z dne 27. 8. 1999 iz Carinske izpostave Terminal B. napoteno na Carinsko izpostavo Terminal A. in namembni carinarnici ni bilo predano. Izpeljan je bil postopek na podlagi 62. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 do 32/99, v nadaljevanju CZ), pri čemer je bila opravljena kontrola pri družbi A.A.A. in B.B.B., pri lastnikih rezervoarjev za skladiščenje plinskega olja DS in pri C.C. s.p., D.. V postopku je bilo ugotovljeno, da carinsko blago ni bilo prijavljeno namembnemu carinskemu organu zato, ker ga je tožnik - voznik odstranil izpod carinskega nadzora prej, preden je bil zanj poravnan carinski dolg, s tem da je carinsko blago pretočil v rezervoar družbe D.D.D. d.o.o., E. na lokaciji A., ki ga je najela družba B.B.B. in mu prejem blaga tudi potrdila na mednarodnem tovornem listu. Na podlagi teh ugotovitev je prvostopni organ izdal odločbo, s katero je po določbi 151. člena in 1. točki 1. odstavka 145. člena CZ naknadno obračunal nastali carinski dolg skladno s 150. členom CZ solidarnim dolžnikom, in sicer tožniku - vozniku, ki je carinsko blago odstranil izpod carinskega nadzora, družbi B.B.B. d.o.o., C. kot osebi, ki je pridobila in hranila carinsko blago, ki je bilo odstranjeno izpod carinskega nadzora in A.A.A. d.o.o. kot glavnemu zavezancu iz sporne ECL, ker ni izpolnil dolžnosti, h kateri je bil zavezan v zvezi s carinskim postopkom, ki je bil dovoljen za v tej zadevi obravnavano blago. Pritožbo tožnika je tožena stranka zavrnila z odločbo št. ... z dne 23. 7. 2001, ker je menila, da je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je carinski dolg obračunal trem dolžnikom solidarno, kajti vsi trije so vsak zase carinski dolžniki po določbah 3. odstavka 145. člena CZ. Po mnenju tožene stranke se v tem postopku ne ugotavlja krivdna odgovornost za posamezna dejanja, temveč gre za ugotavljanje spleta okoliščin, ki jih določba CZ, zaradi katerih nastane carinski dolg in imajo za posledico naknadni obračun carinskega dolga. Nedvomno je po mnenju tožene stranke tožnik - voznik ravnal s carinskim blagom nezakonito, ko ga je po tem, ko je zapustil mejni prehod, zapeljal direktno do cisterne zaradi pretočenja iz tovornjaka in ga s tem dejanjem odstranil izpod carinskega nadzora, namesto da bi ga najprej peljal do namembnega carinskega organa. Kot neutemeljene zavrne pritožbene navedbe voznika, v katerih trdi, da je ravnal po navodilu drugih oseb, kajti zanj kot mednarodnega voznika je v odnosu do carinskih organov edino veljavno navodilo, ki je izhajalo iz tranzitne deklaracije. Upravno sodišče Republike Slovenije se je z razlogi iz izpodbijane odločbe tožene stranke strinjalo, zato je tožbo tožnika, kot že navedeno, zavrnilo s sodbo opr. št. U 1458/2001-6 z dne 12. 6. 2003. Pritožbeno sodišče je sodbo prvostopnega sodišča razveljavilo v delu, ki se nanaša na tožnika zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, ker je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (4. odstavek 72. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 do 45/06 - odločba US, v nadaljevanju: ZUS).

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba je utemeljena.

Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije prvostopno sodišče v ponovnem odločanju meni, da morajo biti za odločitev carinskega dolžnika in njegovo solidarno odgovornost za plačilo carinskega dolga v posameznem carinskem postopku izpolnjeni pogoji, ki so utemeljeni na subjektivni oceni, to je, da so posamezne fizične ali pravne osebe zavestno sodelovale pri postopkih neopravičene odstranitve blaga izpod carinskega nadzora. Res je, da v določbi 3. odstavka 145. člena CZ (carinski dolg pri odstranitvi blaga izpod carinskega nadzora) ni določeno, da gre pri carinskem dolžniku za fizično ali pravno osebo. Za carinskega dolžnika bi se torej lahko štela vsaka "oseba" v smislu te določbe, ki je bila zavezana izpolniti dolžnosti, ki izhajajo iz carinskega postopka, ki je bil dovoljen za to blago. Navedene določbe CZ pa ni mogoče razlagati brez upoštevanja določbe 3. odstavka 125. člena CZ (obveznosti carinskega zavezanca), da je za izpolnitev obveznosti iz 1. in 2. odstavka tega člena odgovoren tudi prevoznik ali prevzemnik blaga, ki sprejme blago vedoč, da je v carinskem tranzitnem postopku. Na podlagi teh določb pa se v določenih primerih izključuje solidarno obveznost prevoznika oziroma pri njem zaposlene fizične osebe za plačilo carinskega dolga. Ob takšnem stališču pa je za odločitev bistvena okoliščina, ali je tožniku kot vozniku v obravnavani situaciji možno očitati takšno ravnanje, da bi se lahko izključila njegova (solidarna) odgovornost za plačilo carinskega dolga. Glede na spremenjeno stališče glede razlage določbe 150. člena CZ v primerih kot je obravnavani, pa sodišče meni, da je carinski organ dolžan tožniku dati možnost, da poda svojo izjavo glede navedenih okoliščin, pomembnih za odločitev in s tem za presojo tožnikove solidarne obveznosti za plačilo carinskega dolga v obravnavani zadevi.

Po povedanem sodišče meni, da je zaradi kršitev pravil postopka, ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in s tem vprašanje pravilne uporabe materialnega zakona, zato je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3., 2. in 4. točke 1. odstavka 60. člena ZUS in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek na podlagi 2. in 3. odstavka istega člena, pri čemer je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča.