Jedro

Določb Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem in Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ni mogoče preoblikovati in uporabljati tako, kot da se člane gospodinjstva zamenja z ožjimi družinskimi člani po definiciji iz 11. člena SZ-1. Toženka bi morala zato tožnikovo vlogo v tem delu obravnavati v skladu z nedvoumno vsebino, ki jo materialni predpisi dajejo temu merilu in ugotavljati "število članov gospodinjstva" ter za vsakega mladoletnega otroka, ki je član tega gospodinjstva, tožniku dodeliti 30 točk. Že iz gramatikalne razlage obeh pravnih statusov (družina - ožji družinski člani) izhaja, da je družina širši pojem od pojma "ožji družinski člani". V času prijave na javni razpis, tj. 28. 10. 2016, je veljal ZZZDR, ki je v 2. členu pojem družine opredelil kot življenjsko skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Pri pogoju, ki vsebuje presojo, ki se nanaša na prosilčevo "družino", bi zato toženka ne smela uporabiti definicije iz 11. člena SZ-1, ki se nanaša na opredelitev ožjih družinskih članov, pač pa, ker SZ-1 definicije družine za potrebe uporabe določb SZ-1 oziroma javnih razpisov iz 87. člena SZ-1 ne določa, opredelitev družine po 2. členu ZZZDR.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana št. 35220-13/2019-1 (3103) z dne 10. 4. 2019 se odpravi in se zadeva vrne prvostopnemu organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je v 1. točki izreka tožniku na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dodelil 525 točk ter ugotovil, da mesto, na katero je s tem številom točk uvrščen na prednostno listo upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katere prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine – lista A1, ostane nespremenjeno; ter v 2. točki izreka odločil, da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in razdelitve, stanovanja zagotovljena upravičencem, ki so dosegli vključno 625 točk. 2. V obrazložitvi navaja, da je o tožnikovi vlogi odločal v ponovljenem postopku, saj je Upravno sodišče s sodbo I U 1962/2017 z dne 19. 3. 2019 odpravilo odločbi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, s katerima je bilo tožniku prav tako dodeljenih 525 točk in je bil uvrščen na 1068. mesto prednostnih upravičencev. Po tej sodbi ostaja sporno točkovanje kategorij 5.1. (število mladoletnih otrok), 9.1. (družina z večjim številom otrok) in 10.1. (invalidi ali družina z invalidnim članom – otrokom) 17. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Javni razpis).

3. Prvostopenjski organ se ne strinja s stališčem sodišča iz navedene sodbe o tem, kako je treba razlagati pojem gospodinjstvo in družinski člani, ker bi imelo to nesprejemljive posledice za postopek javnega razpisa oziroma ocenjevanja vlog. Krog oseb, za katere se ugotavljajo okoliščine, pomembne za presojo upravičenosti do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, izhaja iz definicije prosilca in ožjih družinskih članov po Stanovanjskem zakonu (v nadaljevanju SZ-1), s čimer se nadomesti uporabljene izraze družina in gospodinjstvo. Ker so bili vsi prosilci s to definicijo vnaprej seznanjeni, pa tožnik ni imel nobenega upravičenega pričakovanja, da se bo zanj uporabila druga opredelitev teh pojmov. Zato vztraja, da gre pri gospodinjstvu tožnika le za enega mladoletnega otroka, kar se točkuje s 30 točkami in da tožnikov krog ožjih družinskih članov ne obsega treh ali več mladoletnih otrok (še polbrata in sestro).

4. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Pritožbene ugovore, da prvostopenjski organ neupravičeno ni sledil pravnemu mnenju sodišča, zavrača, ker iz uveljavljene sodne prakse izhaja, da je odstop dopusten, če za to obstajajo utemeljene in posebej pojasnjene okoliščine (X Ips 545/2005, X Ips 282/2006, X Ips 729/2008 in druge). Te pa je prvostopenjski organ pojasnil. Poglavitni razlog, zaradi katerega ni mogel slediti sodbi I U 1962/2017, je enovitost javnega razpisa oziroma celostna presoja. Kandidiranje na javnem razpisu ne predstavlja udejanjanja pravice do neprofitnega stanovanja, saj te pravice ni. Ker gre pri javnem razpisu za javnopravno stvar, ni dopustna ekstenzivna razlaga in ustvarjanje izjem, kakršno je ustvarilo sodišče. SZ-1 opredeli pojem ožji družinski član, zaradi česar je sodišče napačno razlagalo pojme gospodinjstvo in družina s pomočjo Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb-1) in Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). V vlogi in navodilih za izpolnjevanje vloge je tudi enoznačno navedeno, kdo poleg prosilca sodeluje na Javnem razpisu. Pod točko podatki o drugih družinskih članih prosilca je še opomba, ki pravi, da med ožje družinske člane gospodinjstva štejejo … otroci prosilca... druge osebe pa le, če obstaja dolžnost preživljanja. Razpisnik je s tem, skladno z določili SZ-1, jasno določil krog oseb, ki se upoštevajo poleg prosilca in katerih razmere se ugotavljajo.

5. Ker sta tožnikova ožja družinska člana samo njegova starša, ne pa tudi njegova brat in sestra, mu je bilo po mnenju drugostopenjskega organa pri postavki 5.1. pravilno dodeljenih samo 30 točk. Čeprav tožnik ne izpolnjuje pogojev za točkovanje po nobeni od postavk 8.1.1. in 8.1.2., ki se sicer izključujeta, mu je bilo pod 8.1.2. priznanih 100 točk kot samski osebi. Za dodelitev točk po 9.1. mora obstajati družina z vsaj tremi otroki. Tožnikov polbrat in sestra sta družinska člana po ZZZDR, vendar nista ožja družinska člana po SZ-1 in Javnem razpisu. Tudi pod 10.1. tožnik uveljavlja točke zaradi zdravstvenega stanja svojega polbrata, ki ni njegov ožji družinski član. Zato mu prvostopenjski organ pravilno ni dodelil točk po teh postavkah.

6. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja. V tožbi opozarja, da je sodišče v zadevi I U 1962/2017 presodilo, da postavka 5.1. določa, da se za vsakega mladoletnega otroka v gospodinjstvu dodeli 30 točk in da so za pravilno ocenjevanje te točke bistveni člani gospodinjstva in ne "ožji družinski člani", kot jih opredeljuje 11. člena SZ-1. Toženka tem napotkom neutemeljeno ni sledila in je arbitrarno posegla v tožnikove ustavne pravice. Opozarja, da pravica ni kršena, če so pogoji razpisa in besedilo tako jasni in razumljivi, da ne dopuščajo različnih interpretacij postavk in pravnih pojmov, saj gre sicer za samovoljo. Zato tožnik vztraja, da je potrebno število članov gospodinjstva ugotavljati v skladu z ZPPreb-1. Upravni organi o gospodinjstvu izdajajo potrdila, kar upravičenci uporabljajo v različnih postopkih, zato toženka ne more uspeti z navedbo, da je s pojmom gospodinjstvo mislila prosilec in njegovi ožji družinski člani. Prosilci ne morejo vedeti, kaj je kdo mislil, če to ni jasno in določno konkretizirano. Isti razlogi veljajo za odločitev pri vseh spornih postavkah 5.1., 9.1. in 10.1. Vsi tožnikovi argumenti pa veljajo tudi za razloge, navedene pri postavki 8. Mlade družine. Ker toženka v ponovljenem postopku ni upoštevala usmeritev iz sodbe I U 1962/2017 predlaga, da sodišče s sodbo samo odloči o stvari in razsodi, da se izpodbijana odločba odpravi in spremeni tako, da se ugotovi, da je tožnik dosegel nad vključno 620 točk, s katerimi se uvrsti na prednostno listo A1 za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, po kateri se mu kot upravičencu, ki je dosegel nad vključno 620 točk dodeli stanovanje na podlagi 17. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

7. Toženka v odgovoru na tožbo nasprotuje tožbenim navedbam in vztraja pri konceptu "ožjih družinskih članov" in ne „gospodinjstva kot takega“. Ker je tožnik mladoletna oseba, obstaja le dolžnost preživljanja med njim in staršema, ne pa med sorojenci. Kdo lahko sodeluje na razpisu poleg prosilca, je navedeno na prvi strani vloge, zato je logično, da se ocenjujejo le stanovanjske razmere pri osebah, ki lahko konkurirajo poleg prosilca. Če bi se za krog sodelujočih oseb upoštevalo gospodinjstvo po ZPPreb-1, bi se ocenjevale tudi razmere za osebe, ki jih ne veže dolžnost preživljanja in bi se prosilec lahko prijavil z razširjeno družino in sostanovalci ali drugimi, ki bi izjavili, da prebivajo skupaj z njim. Zato gospodinjstvo ni primeren, objektiven in upravičen standard za ugotavljanje, koga vse upoštevati poleg prosilca, ampak je primeren, enoznačen in objektiven pojem ožji družinski član. Bistvenega pomena za pravilno razumevanje je identiteta med krogom sodelujočih oseb in krogom ocenjujočih oseb, ki morata biti istovetna. Predlaga zavrnitev tožbe.

8. Tožnik v prvi pripravljalni vlogi poudarja, da so bili pogoji razpisa nejasni, zato sklicevanje toženke na besedilo na prvi strani vloge, ki ga je sama pripravila, ne more biti uspešno. Pri razlagi pojma gospodinjstvo je potrebno izhajati iz Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), ki v 3. členu, ki ureja splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja, govori o prosilcu in kateri od oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje, kar je v nadaljnjem besedilu definirano kot gospodinjstvo. Opozarja še na druge določbe Pravilnika in Javnega razpisa, iz katerih izhaja, da je toženka razpisne pogoje in merila vezala na število članov gospodinjstva in ne na ožje družinske člane.

9. Toženka v prvi pripravljalni vlogi temu ugovarja, ker bi tožnikova razlaga, da je treba upoštevati razmere članov gospodinjstva pripeljala do tega, da bi poleg prosilca kandidirale vse osebe, ki poleg prosilca uporabljajo stanovanje in bi bilo treba upoštevati vse polnoletne otroke, četudi se ne izobražujejo. Tudi starim staršem ne bi nič preprečevalo, da kandidirajo skupaj z vnuki. Polnoletni otroci pa bi lahko kandidirali skupaj s starši, brati in sestrami. Tovrstni prosilci bi imeli nato več možnosti za uspeh, saj je gospodinjstvo vselej odvisno zgolj od izjave oseb, da skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje. To bi povzročilo take anomalije, da ne bi bilo mogoče zasledovati pravega namena teh razpisov. Opomba navedena na prvi strani vloge ni plod toženkine avtonomne razlage, ampak izhaja iz devetega odstavka 87. člena SZ - 1, ki v povezavi z 11. členom SZ-1 določa, kdo je upravičen kandidirati na posameznem razpisu.

10. Tožnik je vložil še dve pripravljalni vlogi, toženka pa eno, v katerih ponavljata svoja stališča. 11. Tožba je utemeljena.

12. Sodišče je v obravnavani zadevi že odločalo in sicer je s sodbo I U 1962/2017 z dne 19. 3. 2019 tedaj izpodbijani odločbi odpravilo in toženki naložilo, da mora pri ocenjevanju tožnikove vloge po spornih postavkah (5.1., 9.1. in 10.1.) izhajati iz besedila posamezne postavke in merila, ki je navedeno za to postavko ter upoštevati tako vsebino teh meril (tj. mladoletnih članov gospodinjstva, družine z večjim številom otrok in družine z invalidnim članom), kot izhaja iz materialnopravnih pravil. Čeprav je toženka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) temu ni sledila, saj po njenem prepričanju iz že navedenih sodb Vrhovnega sodišča izhaja, da vezanost ni absolutna.

13. Stališče, ki izhaja iz navedenih sodb Vrhovnega sodišča, pa ne pomeni, da lahko toženka kadarkoli odstopi od obveznosti upoštevati pravna stališča, ki izhajajo iz pravnomočne sodbe sodišča v upravnem sporu, saj bi bila taka razlaga ne le v nasprotju z zakonom (64. člen Zakona o upravnem sporu; ZUS-1), temveč tudi v nasprotju z načelom pravne države (2. člen Ustave). Toženka lahko od navedene vezanosti odstopi le izjemoma in sicer tedaj, ko se pojavijo za to utemeljene pravne okoliščine, ki so posledica sprejetja drugih pravnih aktov zakonodajalca ali pristojnih sodišč (npr. če je v trenutku ponovnega odločanja s strani upravnega organa treba uporabiti kasneje spremenjen materialni zakon; če je prišlo do razveljavitve zakona s strani Ustavnega sodišča ali če je stališče sodišča prve stopnje v nasprotju s stališčem, ki ga je v zvezi z razlago predpisa evropskega prava zavzelo Sodišče Evropske unije v postopku predhodnega odločanja ali s kasnejšim stališčem Vrhovnega sodišča, ki ga je sprejelo v bistveno enakem primeru).1 Toženka se v obravnavani zadevi ne sklicuje na sprejem drugih pravnih aktov, ampak se ne strinja s pravnim mnenjem sodišča o tem, kako je treba uporabiti pojma gospodinjstvo in družina. Glede na to razlog za odstop od pravnih stališč sodišča ni utemeljen.

14. Med strankama je tako tudi v ponovljenem postopku še vedno sporno toženkino vrednotenje postavk iz točk 5.1., 9.1. in 10.1. tožnikove vloge, s katero je kandidiral na Javnem razpisu. V tožbi sicer tožnik kot sporno omenja tudi točko 8, vendar ne pojasni, zakaj je točkovanje po kriteriju iz točke 8.1.1. v njegovem primeru napačno, medtem ko iz odločb izhaja, da mu je pod točko 8.1.2. priznanih 100 točk. Zato sodišče tega dela tožbe ni moglo presojati.

15. Po petem odstavku 87. člena SZ-1 so do dodelitve neprofitnega najemnega stanovanja v lasti občine, države, javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje in merila, določena s pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki ga izda minister. Pravilnik glede meril določa, da najemodajalci pri proučitvi vseh okoliščin pomembnih za uvrstitev in razvrstitev udeležencev razpisa na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem uporabljajo za ocenitev stanovanjskih in socialnih razmer, v katerih živijo udeleženci razpisa in njihovi ožji družinski člani obrazec iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika (21. člen). Sestavni del Pravilnika sta tako Obrazec za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev (v nadaljevanju Obrazec), v katerem so že določeni številni kriteriji za ocenjevanje in število točk, ki prosilcem pripada za posamezne kriterije in Pojasnila za uporabo pravilnika in obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev (v nadaljevanju Pojasnila). Najemodajalci na podlagi določb Pravilnika, razpisnih pogojev ter Obrazca določijo prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem in jo objavijo na enak način kot razpis (prvi odstavek 23. člena Pravilnika). Najemodajalci pa v posameznem razpisu še posebej opredelijo prednostno kategorijo ali prednostne kategorije prosilcev iz prvega odstavka 6. člena Pravilnika.

16. Iz navedenega torej izhaja, da so občine, država, javni stanovanjski skladi in neprofitne organizacije (najemodajalci) v javnih razpisih pri ocenjevanju vlog dolžni upoštevati merila, ki jih določa Pravilnik oziroma Obrazec, poleg tega pa so upravičeni, da v javnem razpisu določijo še dodatne kriterije in merila za njihovo ocenjevanje. Pri pravilni uporabi teh meril, gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

17. Tudi v tem upravnem sporu pa sodišče sledi razlagi meril, kot jo je podalo že v zadevi I U 1962/2017. Postavka 5 Vloge, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, se glasi "Število članov gospodinjstva" ter v podtočki 5.1. določa, da se vlagatelju za vsakega mladoletnega otroka (torej za vsakega mladoletnega otroka, ki je član gospodinjstva) dodeli 30 točk. Tudi v Obrazcu je pri kriterijih za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev pri točki II Socialne razmere, 5. z naslovom "Število članov gospodinjstva", pod 5.1. navedeno, da za vsakega mladoletnega otroka pripada 30 točk. V Pojasnilu pa je pod točko 5 navedeno, da se točkuje „število članov gospodinjstva, razvidnih iz ustreznega potrdila“; torej potrdila iz gospodinjske evidence, ki ga organ izda na podlagi ZPPreb-1 oziroma prej veljavnega Zakona o prijavi prebivališča, ki je to evidenco vzpostavil.2

18. Toženka zato po presoji sodišča nima prav, da Pojasnila s pojmom „gospodinjstvo“ mislijo prosilca in ožje družinske člane, kot jih definira 11. člen SZ-1. Če gospodinjstvo ne bi bilo relevantno, tudi števila članov tega gospodinjstva ne bi bilo potrebno dokazovati z "ustreznim potrdilom". Zato, kot je sodišče poudarilo že v sodbi I U 1962/2017, določb Pravilnika in Javnega razpisa ni mogoče preoblikovati in uporabljati tako, kot da se člane gospodinjstva zamenja z ožjimi družinskimi člani po definiciji iz 11. člena SZ-1. Toženka bi morala zato tožnikovo vlogo v tem delu obravnavati v skladu z nedvoumno vsebino, ki jo materialni predpisi dajejo temu merilu in ugotavljati "število članov gospodinjstva" ter za vsakega mladoletnega otroka, ki je član tega gospodinjstva, tožniku dodeliti 30 točk. 19. Kar se tiče postavk 9.1. in 10.1. sodišče ugotavlja, da se nanašajo na tiste prednostne kategorije prosilcev, pri katerih najemodajalci v skladu s prvim odstavkom 6. člena Pravilnika merila avtonomno določijo v javnem razpisu. Sestavni del javnega razpisa je razpisna dokumentacija, ki vsebuje vnaprej pripravljeno vlogo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem (v nadaljevanju Vloga) ter navodila za izpolnjevanje te vloge (v nadaljevanju Navodila). Prednostne kategorije prosilcev in točkovalne vrednosti so določene pod točko 3.3. Javnega razpisa. Pod točko 3.3.1. so kot prednostne kategorije določene "mlade družine; mladi", ki se točkujejo s 100 točkami (lista A) oziroma 150 točkami (lista B), kar je v Vlogi uvrščeno v točko 8 (Mlade družine). Nadalje se prednostna kategorija "družina z večjim številom otrok - najmanj 3 oziroma več otrok" točkuje s 50 točkami (lista A in B) in je v Vlogi navedena pod točko 9. Po merilu "invalidi in družine z invalidnim članom" (v Vlogi točka 10) je točkovanje različno, glede na kategorijo invalidnosti oziroma stanje invalidnosti. Točkovanje po teh postavkah je torej odvisno (tudi) od razlage pojma družina.

20. Sodišče ugotavlja, da toženka v Navodilih za točko 8, 9 in 10, niti nikjer drugje v razpisni dokumentaciji, ni definirala, kako se v tem Javnem razpisu obravnava družina, tj. ni navedla, koga bo za potrebe tega dela Javnega razpisa obravnavala kot družino oziroma družinske člane. Sedaj vztraja, da se pojem družine (z večjim številom otrok in z invalidnim članom) razlaga tako, kot 11. člen SZ-1 definira "ožje družinske člane". Kot je sodišče že poudarilo v sodbi I U 1962/2017, pa že iz gramatikalne razlage obeh pravnih statusov (družina - ožji družinski člani) izhaja, da je družina širši pojem od pojma "ožji družinski člani". V času prijave na javni razpis, tj. 28. 10. 2016, je veljal ZZZDR, ki je v 2. členu pojem družine opredelil kot življenjsko skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Pri pogoju, ki vsebuje presojo, ki se nanaša na prosilčevo "družino", bi zato toženka ne smela uporabiti definicije iz 11. člena SZ-1, ki se nanaša na opredelitev ožjih družinskih članov, pač pa, ker SZ-1 definicije družine za potrebe uporabe določb SZ-1 oziroma javnih razpisov iz 87. člena SZ-1 ne določa, opredelitev družine po 2. členu ZZZDR. Pri tem pa se sodišče v tem upravnem sporu ne spušča v presojo, ali je glede na pogoje Javnega razpisa v obravnavanem primeru podana invalidnost enega od članov družine.

21. Nepravilno je tudi razumevanje toženke, češ da je v obravnavani zadevi oziroma v postopku po Javnem razpisu bistvenega pomena istovetnost med krogom oseb, ki sodelujejo na razpisu, in krogom oseb, ki se ocenjujejo, in njeno sklicevanje na vsebino opombe na prvi strani Vloge. V njej pojasni, da se v rubriko 3. "Podatki o ožjih družinskih članih prosilca", vpišejo osebe za katere velja medsebojna dolžnost preživljanja. Vendar ta del Vloge ne pomeni, da vlagatelj s tem opredeli "osebe, ki sodelujejo na razpisu". Na razpisu namreč sodeluje vlagatelj, tj. prosilec, ocenjujejo pa se kriteriji, določeni v Pravilniku in v Javnem razpisu. Toženka njihove uporabe ne more izključiti s pojasnili v opombi, koga je potrebno navesti v eni od rubrik v splošnem delu vloge.

22. Ker je bilo v navedeni zadevi ponovno napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Sodišče opozarja toženko, da je po četrtem odstavku 64. člena ZUS-2 v ponovnem postopku vezana na stališča glede uporabe materialnega prava in pravil postopka, ki izhajajo iz obrazložitve sodbe.

23. Tožnik je predlagal, da sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije, saj je toženka izdala nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča (2. točka prvega odstavka 65. člena ZUS-1). Odločanje v sporu polne jurisdikcije je le možnost, ki jo zakon daje sodišču, ne pa absolutna zapoved takšnega načina odločanja (prim. sodbo VS RS I Up 304/2005 z dne 25. 8. 2005). Za takšno odločanje mora biti najprej izpolnjen pogoj, da narava stvari to dopušča3, kar je v obravnavani zadevi povezano tudi s postavljenim tožbenim zahtevkom, saj sodišče lahko odloči le o tem, kar je zahteval tožnik. Tožnik v tem sporu zahteva, da sodišče odloči, da je dosegel nad vključno 620 točk, s katerimi se uvrsti na prednostno listo A1 za dodelitev neprofitnega stanovanja. Tak tožbeni zahtevek ni samo nedoločen, saj ne vsebuje konkretnega števila točk, ampak predvsem pomeni, da tožnik zahteva naj sodišče opravi celotno ocenjevanje oziroma točkovanje njegove vloge po kriterijih iz Pravilnika in Javnega razpisa, kar naj mu v seštevku prinese najmanj 620 točk. Narava stvari takega odločanja ne omogoča. Po ustaljeni sodni praksi je ocenjevanje vlog po razpisnih merilih v pristojnosti ocenjevalne komisije, česar sodišče ne more nadomestiti, sploh pa ne tako, da bi prosilcu dodelilo najmanj tako skupno število točk kot meni, da mu pripadajo. Sodišče v upravnem sporu presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa4. Sodišče presoja le, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in so bile upoštevane določbe postopka5. Glede na navedeno sodi, da bi v obravnavani zadevi po naravi stvari v sporu polne jurisdikcije lahko presodilo le o posameznem številu točk, ki jih je toženka ob pravilni uporabi materialnega prava dolžna dodeliti pri posameznih spornih postavkah. Ker tožnik takega zahtevka v tem upravnem sporu ni postavil, pogoji za odločanje v sporu polne jurisdikcije niso bili izpolnjeni.

24. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji in tožnika je v postopku zastopala odvetnica, zato se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) ter 22 % DDV, ki znaša 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve sodbe. V skladu s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo.

1 Glej I Up 183/2016 z dne 29. 6. 2016. 2 Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb), ki je veljal do 13. 8. 2017, je v prvem odstavku 19. člena določil, da pristojni organ vodi in vzdržuje register stalnega prebivalstva za svoje območje in ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ki vodi in vzdržuje register stalnega prebivalstva RS. V tretjem odstavku pa je določeno, da se v registru vodi tudi evidenca gospodinjstev in vsebuje podatke iz 1., 2., 5., 6., 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona. Po šestem odstavku 53. člena ZPPreb-1 se ta evidenca vodi do zadnjega dne leta, v katerem potečejo štiri leta od uveljavitve tega zakona. 3 Glej Mira Dobravec Jalen in ostali; Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV založba, Ljubljana 2019. 4 Glej X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015, I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013, X Ips 725/2008 z dne 5. 12. 2010. 5 Glej I U 786/2017 z dne 30. 1. 2018 in v njej citirane sodbe.