Jedro

Za utemeljenost upnikove zahteve za zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini po členu 248 ZIP in po členu 249 ZIP zadostuje izvršilni naslov, ki se glasi na izvršljivo denarno terjatev. Za vknjižbo zastavne pravice po tem členu ni potrebna listina, v kateri bi bilo dano vknjižbeno dovoljenje, niti ni pri tem potrebno priložiti sporazuma strank.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zavrnilo upnikov predlog za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini za terjatev v znesku 1.337.436,00 SIT s pripadki, ker niti v sodbi niti v sodni poravnavi, ki ugotavljata to terjatev, ni navedenega vknjižbenega dovoljenja niti ni bil dan o tem sporazum strank.

Proti sklepu o zavrnitvi predloga se je upnik pritožil. Uveljavlja bistveno kršitev postopka. Prvostopnemu sodišču očita, da v izpodbijanem sklepu ni navedlo predpisa, na podlagi katerega bi moral imeti izvršilni naslov vknjižbeno dovoljenje, da bi predlog zaradi zavarovanja terjatve z zavarovanjem z zastavno pravico na nepremičnini štelo kot utemeljen. Sklicuje se na določbo 248. člena Zakona o izvršilnem postopku, ki je prvostopno sodišče ni, pa bi jo moralo uporabiti. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da predlagano izvršbo dovoli in mu prizna pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče res ni citiralo določb, na katere je oprlo svojo odločitev, vendar pa to ni bistvena kršitev določb postopka, ki bi narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa. Iz v njem navedenih razlogov izhaja, da je upnikov predlog za vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini dolžnika zaradi zavarovanja izvršljive denarne terjatve v skupnem znesku 1.337.436,00 SIT zavrnilo, ker niti za sodbo niti za sodno poravnavo, po katerih je dolžan dolžnik plačati upniku omenjeno terjatev, ni vknjižbenega dovoljenja za vknjižbo zastavne pravice brez katerega šteje, da vknjižba ni mogoča. Tako stališče pa v konkretnem primeru ni v skladu z materialnim pravom.

Upnik ima pravico na podlagi člena 248 Zakona o izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. Za utemeljenost njegove zahteve je potrebno, da razpolaga z izvršilnim naslovom, ki se glasi na denarno terjatev, ki mora biti izvršljiva. Pri zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini po 248. členu Zakona o izvršilnem postopku vknjižbeno dovoljenje, ki je potrebno za vknjižbo zasebnih listin v smislu pravnih pravil paragrafa 39 Zakona o zemljiških knjigah, ni potrebno. V danem primeru ne gre za dogovorjeno zastavno pravico na nepremičnini, ampak za zastavno pravico, ki jo na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, ki mora biti tudi izvršljiva, zaradi njenega zavarovanja ustanavlja Zakon o izvršilnem postopku v 248. členu. Sodišče pa, če ugotovi, da so pogoji za tako zastavno pravico podani, dovoli vknjižbo. Prvostopno sodišče je zaradi zmotnega stališča, da je denarno terjatev mogoče zavarovati z zastavno pravico na nepremičnini le na podlagi listine, v kateri je dano vknjižbeno dovoljenje ali na podlagi sporazuma strank, zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je ostalo nerazčiščeno dejansko stanje, ki narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče je to po 3. točki 380. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku tudi storilo. V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče moralo ugotoviti najprej ali se upnikov predlog ujema z zemljiškoknjižnim stanjem, ki ga navaja glede vl. št. 1376 k.o. T., nato pa ugotoviti, ali so podani pogoji za vknjižbo zastavne pravice na dolžnikove nepremičnine zaradi zavarovanja denarne terjatve v smislu 248. členu Zakona o izvršilnem postopku, nakar bo o zadevi ponovno odločilo.

Stroški pritožbe so nadaljnji izvršilni stroški. Odločitev o tem ima podlago v členu 166 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 14 Zakona o izvršilnem postopku.

Določbe Zakona o pravdnem postopku in Zakona o izvršilnem postopku so bile uporabljene na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostdojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).