Jedro

Po mnenju pritožbenega sodišča pritožnik, glede na ugotovljene premoženjske razmere (solastnik hiše, v kateri družina živi, štirih vozil in motornega kolesa v skupni vrednosti 21.200,0 EUR), izpolnjuje pogoje za obročno plačilo sodne takse, saj obstaja velika verjetnost, da bo sicer postavljen v položaj, ko se bo moral zavoljo nezmožnosti takojšnjega plačila celotne takse odreči sodnemu varstvu.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izreku spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna sodno takso v znesku 567,00 EUR plačati v 10 zaporednih mesečnih obrokih po 56,70 EUR. Prvi obrok zapade v plačilo 15. dne v naslednjem mesecu od vročitve tega sklepa, nadaljnjih 9 pa vsakega 15. dne v naslednjih devetih mesecih.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse, ker je solastnica nepremičnin v skupni vrednosti 57.068,00 EUR, družina pa ima v lasti 4 motorna vozila ter motorno kolo.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da je vrednost stanovanjske hiše, v kateri družina živi ... EUR. Skupna vrednost vseh štirih motornih vozil pa 16.300,00 EUR. Vozil v tako kratkem času kot je rok za plačilo sodne takse ni mogoče prodati. Sodišče ni ustrezno upoštevalo, da ima tožnik dva otroka, ki sta študenta, zato bi bilo prav, če že sodišče meni, da ni pogojev za taksno oprostitev, da tožnika vsaj delno oprosti plačila sodne takse, oziroma mu določi plačilo sodne takse na obroke.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1). Z ugotavljanjem materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke o načinu ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12.a člena ZST-1).

5. Tožnik in žena prejemata skupaj dohodek v višini približno ... EUR mesečno, s tem preživljata tudi dva otroka - študenta. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana tako ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, ki je v trenutku, ko je o tem odločalo sodišče znašal 770,10 EUR. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bodo glede na likvidnostno stanje, s takojšnjim plačilom celotnega zneska sodne takse, občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja pritožnik ter njegova družina. Ker je potrebno zagotoviti pravico do učinkovitega sodnega varstva in enakega obravnavanja, tudi premoženjsko plačilno manj sposobnim posameznikom, je za takšne primere v zakonu predvidena rešitev – obročno plačilo sodne takse. Po mnenju pritožbenega sodišča pritožnik, glede na ugotovljene premoženjske razmere (solastnik hiše, v kateri družina živi, štirih vozil in motornega kolesa v skupni vrednosti 21.200,0 EUR), izpolnjuje pogoje za obročno plačilo sodne takse, saj obstaja velika verjetnost, da bo sicer postavljen v položaj, ko se bo moral zavoljo nezmožnosti takojšnjega plačila celotne takse odreči sodnemu varstvu. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pritožniku določilo obročno plačilo sodne takse (3. točka 365. člena ZPP).