Jedro

Odločba CSD, ki jo je tožeča stranka predložila sodišču, in je ni šteti kot nedopustno novoto, potrjuje tožbene navedbe, da ima stranka status invalida po ZDVDTP in da je prizadetost nastopila pred dopolnjenim 18. letom starosti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 03-08668-0 z dne 1. 8. 2016 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora v višini 285,00 EUR z DDV, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z informativnim izračunom dohodnine za leto 2015 št. DT 03-08668 z dne 31. 5. 2016, tožeči stranki odmerila dohodnino za leto 2015. Zoper informativni izračun je tožeča stranka vložila ugovor in uveljavljala davčno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, s sorodstvenim razmerjem B – za delo nezmožen, v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. K ugovoru je priložila tudi odločbo Zavoda RS za zaposlovanje, št. 1412-109/2013-0500-9-1749 z dne 30. 4. 2014, iz katere je razvidno, da je A.A., sinu tožnika roj. ... priznan status invalida in pravica do zaposlitvene rehabilitacije.

2. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila o ugovoru tožnika in ponovno odmerila dohodnino za leto 2015 ter tožniku priznala splošno davčno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana sina A.A., vendar ne uveljavljene posebne davčne olajšave z oznako B. 3. Zoper navedeno odločitev je tožeča stranka vložila pritožbo na Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ, ki je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da tožeča stranka ni izkazala temelja za priznanje posebne davčne olajšave za kategorijo B, ker ni predložila ustrezne odločbe Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ), v skladu z določbo osmega odstavka 114. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Za priznanje navedene olajšave mora otrok imeti odločbo CSD v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (osmi odstavek 114. člena ZDoh-2). Odločbe CSD na podlagi katere bi tožeči stranki za sina A.A. lahko bila priznana navedena olajšava, tožeča stranka ni predložila, ampak je predložila odločbo Zavoda RS za zaposlovanje, ki je bila izdana po predpisih Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju ZZRZI). Ne gre za odločbo CSD, ki bi bila izdana na podlagi predpisov o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Zaradi navedenega je tožena stranka ugotovila, da je pravilni zaključek prvostopenjskega organa, da A.A. ne izpolnjuje pogojev, da bi ga lahko štela za vzdrževanega družinskega člana, ki je za delo nezmožen (oznaka B).

4. Tožeča stranka vlaga tožbo, s katero izpodbija navedeno odločitev in navaja, da je oče A.A., ki je bil celotno osnovno in srednje šolanje usmerjen na podlagi odločbe Zavoda za šolstvo in opredeljen kot otrok z zmerno govorno jezikovno motnjo, kot otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in kot lažje gibalno oviran otrok. A.A. je bil vključen v srednješolsko izobraževanje in je tudi izobraževanje zaključil ob strokovni pomoči in usmeritvi z odločbo Zavoda za šolstvo in ob individualnem in osebnem angažiranju staršev, ki sta sama financirala A.A. spremljevalca tekom šolanja, da je lahko uspešno zaključil srednješolsko izobraževanje. Mati je za A.A. po odločbi CSD prejemala tudi dodatek za nego. Po zaključnem srednješolskem izobraževanju A.A. ni bil samostojno zaposljiv in mu je bil z odločbo Zavoda za zaposlovanje RS z dne 30. 4. 2014 priznan status invalida in pravica do zaposlitvene rehabilitacije. A.A. je bil v obdobju, za katero se je odmerjala dohodnina in ugotavljalo upravičenje do priznanja posebne davčne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, oseba, ki se ni več šolala, oseba, za katero je skrbela tožeča stranka in oseba, ki ji je bila v skladu s predpisi o družbenem varstvu, duševno in telesno prizadetih oseb, za delo nezmožna. A.A. je po določbah Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (v nadaljevanju ZDVDTP) invalid, ki se ne more usposobiti za samostojno življenje, kar izhaja iz odločbe Zavoda RS za zaposlovanje z dne 30. 4. 2014. 5. Tožeča stranka navaja, da je v 115. členu ZDoh-2 določeno, kdo so vzdrževani družinski člani in kako se določijo posamezne olajšave za vzdrževane družinske člane. Tožeča stranka nadalje navaja, da je v sedmem odstavku 115. člena ZDoh-2 jasno definirana podlaga, da ima A.A. status invalida in da je za delo nezmožen. Niti določba sedmega odstavka 115. člena ZDoh-2, niti določba 114. člena ZDoh-2 pa ne določata, da bi moral davčni zavezanec za dokazovanje, da je vzdrževani družinski član za delo nezmožen, dokazovati z odločbo CSD ali z odločbo ZPIZ. Tožeča stranka s tožbo tudi opozarja, da je določba osmega odstavka 114. člena ZDoh-2 v nasprotju z enakostjo pred zakonom (14. člen Ustave RS). Odločba CSD, izdana na podlagi določil ZDVDTP ne daje posamezniku nobenih drugih pravic in upravičenj, kot le posamezne oblike pomoči in socialnih transferjev. Na podlagi predmetne določbe namreč tožeča stranka ne more uveljavljati posebne davčne olajšave po 2. točki prvega odstavka 114. člena ZDoh-2 samo zato, ker upravičenec do prejemkov iz naslova osebne nege in varstva ni uveljavljal socialnih transferjev. Za A.A. v celoti skrbita njegova starša. 6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazloženih upravnih odločb ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

7. Tožba je utemeljena.

8. Tožeča stranka je uveljavljala za sina A.A. posebno davčno olajšavo iz 2. točke prvega odstavka 114. člena ZDoh-2, za čas vzdrževanja od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2015, s sorodstvenim razmerjem z oznako B - za delo nezmožen otrok, v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.

9. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa, tožeči stranki pri odmeri dohodnine za leto 2015 (v postopku na podlagi ugovora zoper informativni izračun dohodnine), ni bila upoštevana posebna olajšava za vzdrževanega družinskega člana A.A. z oznako B – za delo nezmožen otrok, saj tožeča stranka ni predložila ene od odločb iz osmega odstavka 114. člena ZDoh-2 in tako niso bili izpolnjeni pogoji za uveljavljanje posebne davčne olajšave iz 2. točke prvega odstavka 114. člena ZDoh-2. 10. Rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove, za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego (2. točka prvega odstavka 114. člena ZDoh-2). Navedena olajšava se za otroka, ki je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, prizna ne glede na njegovo starost (peti odstavek 114. člena ZDoh-2). Nadalje ZDoh-2 v sedmem odstavku 115. člena določa, da se šteje za vzdrževanega družinskega člana, otrok ne glede na njegovo starost, ki je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen.

11. Upravni organ je preverjal ali A.A. izpolnjuje pogoje, da se ga lahko šteje za vzdrževanega družinskega člana, ki je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen ter se olajšava prizna ne glede na njegovo starost. 12. Za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (2. točke prvega odstavka 114. člena ZDoh-2) se uporablja odločba CSD o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, odločba ZPIZ o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali CSD v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (osmi odstavek 114. člena ZDoh-2).

13. Tožeča stranka je predložila v upravnem postopku odločbo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 30. 4. 2014, iz katere izhaja, da je A.A. po izobrazbi prodajalec in se mu prizna status invalida in pravica do zaposlitvene rehabilitacije. V odločbi Zavoda RS za zaposlovanje z dne 30. 4. 2014 je obrazloženo, da bo zavod izdelal oceno invalidovih zaposlitvenih možnosti.

14. V skladu s 1. členom ZDVDTP, se urejajo oblike družbenega varstva zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadetih oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo (v nadaljnjem besedilu: invalidi) in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški oziroma mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Ni sporno, da je A.A. otrok s posebnimi potrebami že od rojstva, ki se ne more usposobiti za samostojno življenje. A.A. je bil v času izdaje izpodbijane odločbe, star 21 let, za katerega sta skrbela tožnik kot oče in A.A. mama v celoti in je bil v skladu z ZDVDTP za delo nezmožen.

15. Navedeno potrjuje tudi odločba CSD z dne 27. 5. 2017, ki jo je tožeča stranka predložila sodišču, in je ni šteti kot nedopustno novoto v skladu 52. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Citirana odločba potrjuje tožbene navedbe, da ima A.A. status invalida po ZDVDTP in je prizadetost nastopila pred dopolnjenim 18. letom. Tako ni dvoma, da je A.A. vzdrževana oseba in je bil tudi v spornem času, zato je tožeča stranka utemeljeno uveljavlja posebno davčno olajšavo v skladu s 2. točko prvega odstavka 114. člena ZDoh-2, v zvezi s sedmim odstavkom 115. člena ZDoh-2. 16. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in v skladu s tretjim odstavkom istega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. Davčni organ bo v ponovljenem postopku ob upoštevanju zgoraj obrazloženega in predložene odločbe CSD z dne 27. 5. 2017, ponovno odmeril višino uveljavljene posebne davčne olajšave za A.A., kot vzdrževanega družinskega člana za leto 2015. 17. Glede zahteve tožeče stranke po zaslišanju, sodišče pripominja, da glavne obravnave v navedeni zadevi ni izvedlo iz razloga, ker tožeča stranka v svojem predlogu ni konkretizirala svoje zahteve do te mere, da bi navedla katero pravno relevantno dejstvo, bi se z zaslišanjem dokazovalo in glede česa bi ga naj sodišče zaslišalo oziroma katera sporna dejstva bi bilo še potrebno z zaslišanjem razčistiti. Sodišče pa je ocenilo, da je mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisu, in ker po vsebini ni samo odločilo o zadevi, temveč je zadevo vrnilo v ponovno odločanje organu prve stopnje, da odpravi zatrjevane kršitve, zato tudi iz tega razloga tožeče stranke ni zaslišalo in glavne obravnave ni izvedlo.

18. Sodišče prav tako ni prekinilo postopka in sprožilo presoje ustavnosti 114. in 115. člena ZDoh-2, glede na zgoraj obrazloženo.

19. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve priglašenih stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

20. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).