Jedro

Tudi v hitrem postopku o prekršku morajo biti storilcu zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, med drugim pravica, da se izjavi o procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana pravnomočna sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Postaja prometne policije Maribor je storilcu prekrška izdal plačilni nalog 0000098680293 zaradi storitve prekrška po d. točki desetega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) ter mu izrekel globo v višini 200,00 EUR ter stransko sankcijo 5 kazenskih točk v cestnem prometu. Okrajno sodišče v Ljutomeru je s sodbo ZSV 311/2011 z dne 12. 9. 2012 storilčevi zahtevi za sodno varstvo delno ugodilo in izpodbijani plačilni nalog v odločbi o sankciji spremenilo ter storilcu izreklo globo v znesku 250, 00 EUR in stransko sankcijo 3 kazenske točke, v preostalem pa je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka zaradi kršitve po 6. točki prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi z 22. in 29. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). V zahtevi navaja, da storilcu prekrška ni bila dana možnost, da se seznani in izjavi o vseh zanj obremenjujočih dokazih, na katere se v bistvenem delu opira izpodbijana sodba. Storilcu prekrška je bila s plačilnim nalogom sicer poslana fotografija prekrška, vendar pa iz nje ni razvidna registrska številka avtomobila. Povečava fotografije, na podlagi katere sta najprej prekrškovni organ in nato sodišče ugotovila identiteto vozila in s tem lastnika, pa storilcu prekrška do izdaje sodbe ni bila predočena. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki pa se o njej ni izjavil. B.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil storilcu prekrška izdan plačilni nalog, ker je imel dne 17. 3. 2011 v cestnem prometu svoj osebni avtomobil, ki je vozil s hitrostjo 150 kilometrov na uro na mestu, kjer je maksimalna dovoljena hitrost 100 kilometrov na uro. Prekršek je bil ugotovljen z radarskim merilnim sistemom, zato je bil plačilni nalog storilcu skupaj s posnetkom prekrška vročen naknadno po pošti.

5. Zoper plačilni nalog je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, naslovljeno z „ugovor“, v kateri je med drugim navedel, da se v inkriminiranem času ni nahajal na v plačilnem nalogu navedenem kraju, niti ni vozil svojega osebnega vozila ter da se iz plačilnemu nalogu priložene fotografije ne da razbrati oznake na registrski tablici posnetega vozila, niti barve in tipa vozila. Iz uradnega zaznamka policista P. Č. v prekrškovnem spisu izhaja, da je policija po vloženi zahtevi za sodno varstvo opravila podroben pregled fotografije kršitve na način, da je pridobila posamezno (povečano) fotografijo registrske tablice ter osvetljeno fotografijo osebnega avtomobila (obe fotografiji se nahajata v spisu prekrškovnega organa) iz katerih je razvidno, da je bil prekršek storjen z vozilom znamke Peugeot, registrske številke MB ... V izpodbijani sodbi je sodišče odločitev o storilčevi odgovornosti za očitani prekršek oprlo na ugotovitev policista, ki je prekršek ugotovil na podlagi vpogleda v fotografije ob ustrezni povečavi iz katerih je določno razvidna registrska številka in znamka vozila, ki pripada storilcu prekrška.

6. Ugotavljanje odločilnih dejstev v hitrem postopku o prekršku poteka brez odlašanja, hitro in enostavno (prvi odstavek 55. člena ZP-1), vendar pa morajo biti kljub temu storilcu tudi v takem postopku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, med drugim tudi pravica, da navaja dejstva in predlaga dokaze, ki so mu v korist, ter da se izjavi o procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj (22. in 29. člen Ustave). S tem se zagotavlja enakost strank v postopku, ki je eden bistvenih elementov poštenega sojenja. Po določbi petega odstavka 65. člena ZP-1 sodišče obvesti storilca, če iz podatkov v spisu ugotovi dejstva, glede katerih se storilec v postopku pred prekrškovnim organom oziroma v zahtevi za sodno varstvo ni mogel izjaviti, če dejstva izhajajo iz opisa dejanskega stanja, pa mu opis posreduje, hkrati pa storilca seznani, kje in kdaj lahko pregleda spise zadeve, ga pouči po četrtem odstavku 114. člena ZP-1 ter mu določi rok, v katerem lahko poda svoje navedbe, predloge in zahteve.

7. Pravilna je ugotovitev vrhovne državne tožilke, da v obravnavanem postopku ta procesna jamstva storilcu niso bila zagotovljena. Sodišče je namreč svojo odločitev oprlo tudi na osvetljeni in izostreni fotografiji vozila, ki ju je v dopolnjenem dokaznem postopku po prejemu zahteve za sodno varstvo pridobil prekrškovni organ (četrti odstavek 63. člena ZP-1), ne da bi storilcu pred odločitvijo dalo možnost, da se s tem gradivom seznani in o njem izjavi (deveti odstavek 65. člena ZP-1). Kot je razvidno iz obrazložitve sodbe, gre za obremenilno gradivo, ki je odločilno vplivalo na presojo sodišča o odgovornosti storilca za očitani mu prekršek.

C.

8. Ker storilcu ni bila zagotovljena možnost seznaniti se in izjaviti o obremenilnem procesnem gradivu, ki je bilo odločilno za zavrnitev njegovega pravnega sredstva (druga alineja 62. člena ZP-1), je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču v novo odločanje (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).