Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik je obstoj mandatnega razmerja dokazoval s pooblastilom za dajanje pravne pomoči po predpisih o odvetništvu, na katerem naj bi bil toženčev podpis. Toženec je zatrjeval, da podpis na pooblastilu ni njegov. S tem je dokazno breme glede pristnosti podpisa prevalil nazaj na tožnika. Tožnik je torej tisti, ki bi moral dokazati, da je pooblastilo podpisal toženec. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je menilo, da bi toženec moral dokazovati nepristnost podpisa.
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: ''Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 2005/13650 z dne 10.01.2006 se razveljavi v 1., 3. in 4. točki izreka ter se tožbeni zahtevek zavrne. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti 280,91 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.'' Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 8 dneh povrniti 58,75 EUR njenih stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 2005/13650 z dne 10.01.2006 v veljavi v 1. točki izreka za glavnico 479,88 EUR (prej 115.000,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 06.04.2005 dalje in v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 115,56 EUR (27.694,00 SIT). Tožencu je naložilo v plačilo pravdne stroške tožnika v znesku 428,44 EUR.
Zoper sodbo se iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženec. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da izpodbijano sodbo in sklep o izvršbi v celoti razveljavi ter zavrne tožbeni zahtevek ali pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z načelom pomoči prava neuki stranki in načelom materialnega procesnega vodstva. Toženec ni prekludiran s predlaganimi dokazi. Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu. Glede na to, da naš pravdni postopek ne pozna dokaznih pravil, je stališče, da se nepristnost podpisa lahko dokaže le s pomočjo izvedenca grafologa, zmotno. Tožencu je bila kršena pravica do izvedbe dokazov, kršeno je bilo tudi načelo kontradiktornosti.
Izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih glede višine tožbenega zahtevka. Dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne zadoščajo za zaključek, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Tudi če bi toženec podpisal pooblastilo tožniku, to ne zadošča za ugotovitev, da so na podlagi tega pooblastila bila opravljena kakršna koli pravna dejanja in da je tožnik upravičen do plačila. Edina trditev tožnika o opravljenih pravnih storitvah je ta, da je v imenu toženca vložil zahtevek. Po odvetniški tarifi, veljavni maja 1998, bi bila za tako dejanje upravičen do plačila v znesku 7.650,00 SIT oziroma 31,92 EUR. Tožbeni zahtevek bi torej lahko bil utemeljen največ v taki višini.
Tožnik je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.
Pritožba je utemeljena.
Glede na višino vtoževanega zneska gre v obravnavanem primeru za postopek v sporih majhne vrednosti, v katerih je sodbo, s katero je postopek končan, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). Ne more pa se izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in je na ugotovljeno dejansko stanje pritožbeno sodišče vezano.
V predmetnem postopku tožnik zahteva plačilo storitev pravne pomoči, opravljenih na podlagi pooblastila toženca. Da tožnik lahko uspe s svojim zahtevkom, mora zatrjevati in dokazati obstoj mandatnega razmerja. Na njem je trditveno in dokazno breme glede teh okoliščin. Tožnik je obstoj mandatnega razmerja dokazoval s pooblastilom za dajanje pravne pomoči po predpisih o odvetništvu, na katerem naj bi bil toženčev podpis. Toženec je zatrjeval, da podpis na pooblastilu ni njegov. S tem je dokazno breme glede pristnosti podpisa prevalil nazaj na tožnika. Tožnik je torej tisti, ki bi moral dokazati, da je pooblastilo podpisal toženec. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je menilo, da bi toženec moral dokazovati nepristnost podpisa.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katera je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da tudi ob laični primerjavi spornega podpisa s toženčevimi podpisi, ki se nahajajo v spisu, in po zaslišanju pravdnih strank ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je podpis toženčev. Ob pravilni uporabi materialnega prava je torej potrebno zaključiti, da tožniku ni uspelo dokazati, da je predloženo pooblastilo podpisal toženec, s tem pa tudi ne obstoja mandatnega razmerja kot temelja za vtoževano terjatev. Ker tožnik ni uspel dokazati temelja vtoževane terjatve, je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje spremeniti in tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Pooblastilo za spremembo prvostopenjske sodbe je pritožbeno sodišče črpalo iz 5. alineje 358. člena ZPP, ki določa, da sodišče druge stopnje ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje in zadeve ne vrne v novo sojenje, če meni, da je dejansko stanje v sodbi sodišča prve stopnje pravilno ugotovljeno, da pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Ker je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje spremeniti zaradi zmotne uporabe materialnega prava, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do ostalih pritožbenih očitkov, ki se nanašajo predvsem na višino tožbenega zahtevka.
Odločitev o stroških temelji na 2. odstavku 165. člena ZPP in 1. odstavku 154. člena ZPP. Toženec je s pritožbo uspel, zato mu je tožnik dolžan povrniti njegove pravdne stroške. Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta od priglašenih stroškov tožencu priznalo 250 točk za pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII P 1189/2007 z dne 11.09.2009, 200 točk za narok dne 05.07.2010 in 50 točk za trajanje naroka, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR, 2% materialnih stroškov in 20% DDV znaša 280,91 EUR, kar mora tožnik v roku 8 dni plačati tožencu, sicer bo moral plačati tudi zakonske zamudne obresti od tega zneska. Toženec ima tudi pravico do povračila stroškov za obravnavano pritožbo, ki znašajo 58,75 EUR (48,00 EUR za sestavo pritožbe, 2% materialni stroški, 20% DDV), kar mora tožnik v roku 8 dni plačati tožencu, sicer bo moral plačati tudi zakonske zamudne obresti od tega zneska.
(1) Ur. l. RS 73/2007 – UPB3 in 45/2008