Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sklep Cp 1904/2005

ECLI:SI:VSCE:2006:CP.1904.2005 Civilni oddelek

izvršba izvršilna dejanja
Višje sodišče v Celju
6. april 2006

Povzetek

Sodišče je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, ki je na podlagi 52. člena ZIZ razveljavilo sklep o nadaljevanju izvršbe. Pritožba upnice je bila utemeljena, saj je sodišče prve stopnje prekoračilo svoja pooblastila, ker je poseglo v fazo dovolitve izvršbe, kar ni v skladu z zakonom. Sodišče je ugotovilo, da 52. člen ZIZ ne omogoča razveljavitve sklepa, ki ga je izdalo sodišče samo, temveč se nanaša le na odpravo nepravilnosti, ki jih zagrešijo izvršitelji ali druge osebe v fazi dejanske realizacije izvršbe. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku presoditi tudi ravnanja banke, ki je izvajala izvršbo.
  • Uporaba 52. člena ZIZ za odpravo nepravilnosti v fazi izvršbe.Ali se lahko na podlagi 52. člena ZIZ posega v fazo dovolitve izvršbe oziroma nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom?
  • Pristojnost sodišča pri razveljavitvi lastnih sklepov.Ali ima sodišče pravico razveljaviti svoj sklep o nadaljevanju izvršbe, če ni bilo vloženega ugovora?
  • Učinki izvršilnih dejanj in odgovornost banke.Kako se obravnavajo izvršilna dejanja, ki jih opravi banka na podlagi sklepa, ki je bil kasneje razveljavljen?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

52. člen ZIZ se nanaša na odpravo nepravilnosti v fazi opravljanja izvršbe, torej v fazi dejanske realizacije izvršilnih dejanj, ne more pa se na njegovi podlagi posegati v fazo dovolitve izvršbe oziroma nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Pravni sredstvi, namenjeni odpravi nepravilnosti v tej fazi postopka, sta ugovor in pritožba, kot to izhaja iz 9. člena ZIZ. Tudi sicer 52. člen ZIZ jasno določa, da se lahko na podlagi tega zakonskega določila odpravijo samo tiste nepravilnosti, ki jih je pri opravljanju zagrešil izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, kamor očitno ne moremo šteti nepravilnosti, ki jih je pri svojem delu zagrešilo sodišče samo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tč. I in III razveljavi, v tč. II pa razveljavi in vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o nadaljevanju izvršbe Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah opr. št. I 132/20003 z dne 02.06.2005 in izvršilna dejanja, opravljena na podlagi tega sklepa. Upnici je naložilo, da v roku 3 dni po pravnomočnosti sklepa vrne znesek 511.605,45 SIT na TRR št. ... pri N. d.d. M.. V kolikor ne bo ravnala v skladu s tem izrekom, pa je naložilo N. d.d. L., da s TRR št. ... nakaže sredstva v višini 511.605,45 SIT na TRR št. ..., katerega imetnik je A. d.o.o. iz S. B..

Proti takšnemu sklepu se je pritožila upnica. V pritožbi je navedla, da je prvostopno sodišče bistveno kršilo postopkovna določila, ker je samo razveljavilo svoj sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, čeprav za takšno ravnanje ni imelo zakonskih pooblastil. Zoper ta sklep nobena izmed strank namreč ni vložila ugovora, zato je postal pravnomočen in izvršljiv, sklicevanje na 52. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pa tudi ni bilo ustrezno, saj je to določilo namenjeno odpravi nepravilnosti, ki jih v postopku zagrešijo izvršitelj ali druge osebe, ne pa sodišče samo. Sploh pa nihče v postopku niti ni podal zahteve za odpravo nepravilnosti, ki je podlaga za uporabo navedenega zakonskega določila. Poleg tega je prvostopno sodišče N. d.d. L. naložilo, da v primeru upničinega nespoštovanja sklepa na račun dolžnikovega delodajalca prenakaže sredstva z računa, ki sploh ne pripada upnici, temveč njenemu pooblaščencu, ki pa denarja sploh nima več, saj je že naslednji dan po prejemu nakazila s strani N. d. d. M. navedeni znesek nakazal na upničin račun. V pritožbi je bilo zaradi navedenega predlagano, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sporen je sklep prvostopnega sodišča, s katerim je to sodišče na podlagi 52. člena ZIZ odpravilo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče predmetni sklep izdalo po vlogi družbe A. d.o.o. S. B. z dne 26.8.2005. V tej vlogi vložnik (kot udeleženec) res ni predlagal izdaje sklepa po čl. 52 ZIZ, vendar pa s tem, ko je sodišče glede na vsebino navedb v njegovi vlogi odločilo s sklepom in s tem tudi strankam izvršilnega postopka omogočilo pritožbo, procesnih pravic strank ni kršilo. Ob dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, ko v obrazložitvi sklepa ugotavlja in navaja, da je v sklepu z dne 2.6.2005 opr. št. I 132/2003 pomotoma naveden TRR družbe A. d.o.o. S. B. (sicer dolžnikov delodajalec) kot račun dolžnika D. N., na podlagi tega sklepa pa je banka N. K. d.d. M. iz računa navedene družbe prenesla denarna sredstva v višini 511.605,45 SIT na račun upničinega pooblaščenca, je treba pritrditi pritožbi upnice, da čl. 52 ZIZ ne daje materialnopravne podlage niti za razveljavitev izdanega sklepa sodišča, kar je sodišče prve stopnje storilo pod tč. I. izreka izpodbijanega sklepa in s tem poseglo v fazo dovolitve izvršbe, niti za ukrepanje, kot ga je sodišče odredilo v tč. III izreka izpodbijanega sklepa. Čl. 52. ZIZ se namreč nanaša na odpravo nepravilnosti v fazi opravljanja izvršbe, torej v fazi dejanske realizacije izvršilnih dejanj, ne more pa se na njegovi podlagi posegati v fazo dovolitve izvršbe oziroma nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Pravni sredstvi, namenjeni odpravi nepravilnosti v fazi dovolitve izvršbe, sta ugovor in pritožba, kot to izhaja iz 9. člena ZIZ. Tudi sicer 52. člen ZIZ jasno določa, da se lahko na podlagi tega zakonskega določila odpravijo samo tiste nepravilnosti, ki jih je pri opravljanju izvršbe zagrešil izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, kamor tudi zato ni mogoče šteti eventuelnih nepravilnosti, nastalih v fazi dovolitve izvršbe, ki jo dovoljuje sodišče. Zato je pritožba upnice utemeljena in je izpodbijani sklep razveljaviti v I. točki izreka. Za odločitev, kakršno je sodišče sprejelo pod tč. III izreka, je v ZIZ - u podlaga le v določilih, ki urejajo nasprotno izvršbo, kar pa ni primer v tej zadevi. Za sprejeto odločitev pod tč. III pa ob že navedenem določilo čl. 52 ZIZ ne more biti pravilna pravna podlaga, zato je tudi v tem delu pritrditi utemeljeni pritožbi upnice in razveljaviti izpodbijani sklep tudi v tč. III izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sodišče prve stopnje je razveljavilo tudi izvršilna dejanja po izdanem sklepu (tč. II izreka izpodbijanega sklepa), čeprav sicer ni konkretiziralo, katera. Ker je iz obrazložitve zaključiti, da je tudi ta odločitev zgolj posledica razveljavitve sklepa na novo izvršilno sredstvo, ki ga je sodišče v tč. I izpodbijanega sklepa iz že obrazloženih napačnih razlogov razveljavilo, tudi odločitev pod tč. II izreka terja razveljavitev, vendar tudi vrnitev v novo odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje se je, kot izhaja iz obrazložitve, opirajoč se na določilo čl. 52 ZIZ osredotočilo le na, kot navaja, pomotno naveden račun v sklepu na novo izvršilno sredstvo. Ni pa presojalo ravnanj drugih oseb, ki sodelujejo v postopku izvršbe, v konkretnem primeru torej banke, ki je opravljala izvršbo in izvrševala predmetni sklep o nadaljevanju izvršbe. Tu pa velja opozoriti, da že iz sklepa samega, tako izreka kot pravnega pouka izhaja, da je bila banki naložena le blokada sredstev na v sklepu navedenem računu, poplačilo upnika pa šele po pravnomočnosti sklepa. Iz spisovnih podatkov ni razvidno, kdaj in če sploh je bila banka o pravnomočnosti sklepa pred nakazilom denarnih sredstev upniku, obveščena. Ker pa se blokada denarnih sredstev in nadaljnja transakcija z nakazilom upniku nanaša ravno na fazo oprave - realizacije izvršbe, pri čemer velja še posebej opozoriti na dol. čl. 138 in 46 ZIZ in dejstvo, da gre očitno za izvršbo med fizičnima osebama, za izvršilni naslov pa tudi ni razvidno, da bi bil izdan v postopku v gospodarskih sporih ter nadalje upoštevaje še, da je določilo čl. 52 ZIZ namenjeno ravno odpravi morebitnih nepravilnosti v tej fazi izvršbe, sodišče pa ravnanj banke kot druge osebe, ki izvršuje izvršilni sklep, kot že rečeno, ni presojalo, je zato dejansko stanje za eventuelno uporabo dol. čl. 52 ZIZ kot podlago za odločitev o vlogi udeleženca - družbe A. d.o.o. S. B. ostalo nepopolno ugotovljeno.

Sodišče prve stopnje bo moralo tako v ponovljenem postopku presoditi tudi ravnanja v fazi oprave izvršbe in nato ponovno sprejeti odločitev o vlogi udeleženca v postopku A. d.o.o. S. K..

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na III. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia