Jedro

Ker se izjava o odpovedi dediščini šteje, da tisti, ki je takšno izjavo podal, ni postal dedič, izjava o odpovedi dediščine zato učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi dodatni sklep o dedovanju.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju, dodatno k sklepu o dedovanju I D 847/97 z dne 30. 11. 1998 po pokojni N.M. ugotovilo, da spada v zapuščino tudi nepremičnina, ID znak ..., last pokojne do celote, v približni vrednosti 31.336,00 EUR, čigar dedinji sta zapustničini sestri Z.B. in M.S., vsaka do 1/2 na novo najdene zapuščine.

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno laično pritožbo B.Ž., pokojničin nečak (sin njenega brata R.Ž.). V njej navaja, da je na podlagi vložene pritožbe dne 27. 5. 2015 v tej zadevi, prejel 24. 6. 2015 dodatni sklep o dedovanju izdan 6. 5. 2015, ki je bil poslan večini dedičev, njemu šele po njegovi pritožbi. Navaja, da sklepa o dedovanju I D 847/97 z dne 30. 11. 1998 ni prejel, zato ne ve, kdaj in na kakšen način je izrazil svoje stališče v zvezi z dedovanjem po pokojni teti N.M., poleg tega pa tudi ne, na kateri podlagi je šele 24. 6. 2015 brez vsakršnega pojasnila prejel dodatni sklep o dedovanju v tej zadevi. Zaradi tega nasprotuje postopku v primeru vodenja zapuščinske obravnave po njegovi teti. Stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje na podlagi podatkov v spisu ugotavlja naslednje: - po pokojni N.M., umrli 17. 9. 1997, je bil dne 9. 10. 1997 na podlagi prejete smrtovnice uveden zapuščinski postopek pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, - iz smrtovnice je razvidno, da pokojna nima dedičev prvega dednega reda, dediči drugega dednega reda pa sta njeni še živeči sestri Z.B. in M.S. ter nečaki S., B. in B.Ž. ter S.B., V.D. in J.J., - zapuščinsko sodišče je razpisalo z odredbo z dne 25. 9. 1998 zapuščinsko obravnavo za dne 6. 10. 1998, za katero sta vabilo sprejeli pokojničini sestri, ne pa tudi nečaki (očitno zaradi pomanjkljivih podatkov o njihovem prebivališču), - zapuščinska obravnava se je opravila dne 6. 10. 1998, nanjo sta pristopili pokojničini sestri, pri čemer je Z.B. povedala, da je nekaj nečakov uspela obvestiti, nekaj pa jih je v tujini, zato jih ni mogla obvestiti. Ugotovljeno je bilo, da je bila pokojna poročena, vendar je umrla kot vdova, brez otrok in posvojencev. Njena starša sta umrla, živita pa še sestri, ki sta na narok pristopili, medtem ko je sestra V. umrla pred njo (bila je brez otrok), prav tako pa tudi bratje B. (hči J.J.), D. (hči V.D.), R. (sinova B. in B.), B. (brez otrok) in S. (sin S. in hči S.B.). Prisotni dedinji sta izjavili, da pokojnica ni napravila oporoke, sicer pa je napravila kupno pogodbo oziroma gre za sporazum, sklenjen med njo in Z.B. dne 31. 3. 1994, ki se nanaša na nakup pokojničinega stanovanja v stanovanjski hiši na naslovu Cesta XIV. divizije v Mariboru. Predmet dedovanja je certifikat in pokojnina. Dedinji sta se zavezali sodišču v roku enega meseca priskrbeti pisne dedne izjave za vse nečake, ki jih bosta predložili sodišču, obravnava pa je bila iz tega razloga preložena na nedoločen čas, - ostali dediči so za tem v zapuščinskem postopku podali dedne izjave: B.Ž. (17. 10. 1998), V.D. (15. 10. 1998), B.Ž. (19. 10. 1998), S.Ž. (15. 10. 1998), J.J. (12. 10. 1998) in S.B. (16. 10. 1998), da se odpovedujejo dedovanju po pokojni teti, - dne 30. 11. 1998 je sodišče izdalo sklep o dedovanju, s katerim je odločilo, da sta pokojničini zakoniti dedinji Z.B. in M.S., ki dedujeta vsaka do 1/2 zapuščine, medtem ko so se zapustničini nečaki J.J., V.D., B.Ž., B.Ž., S.Ž. in S.B. dedovanju odpovedali, pri čemer je ugotovilo, da zapuščina obsega delnice za državljanski certifikat, vložene v PID Infond Zlat d.d. Maribor, po potrdilu št. 0001 za 380 delnic v nominalni vrednosti vsake 1.000,00 SIT, - sklep o dedovanju je bil vročen Z.B. in M.S., - dedinji sta po pooblaščencu dne 11. 9. 2014 podali v postopku predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zaradi pozneje najdenega nepremičnega premoženja (nepremičnine z ID znakom xyz, ki v naravi predstavlja posamezni del št. x v stavbi, št. y, k.o. ...

- Sodišče je izdalo dodatni sklep o dedovanju dne 6. 5. 2015, da spada v zapuščino tudi v prejšnji alineji citirana nepremičnina, ter da sta dedinji tega premoženja na podlagi sklepa o dedovanju z dne 30. 11. 1998 zapustničini sestri, vsaka do polovice celote.

- Dodatni sklep o dedovanju je bil vročen vsem zapustničinim nečakom ter dedinjama.

5. V 133. členu ZD je določeno na kak način se dedič lahko odpove dediščini ter pravne posledice njegove odpovedi. Odpoved dediščini pomeni izjavo volje dediča po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič. Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinskega postopka (drugi odstavek 133. člena ZD). Odpoved dedovanju ne more biti niti delna, niti pogojna (prvi odstavek 136. člena ZD), hkrati pa se ne more preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD).(1) Njegova odpoved velja tudi za njegove potomce, razen če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje zgolj v svojem imenu. Če se je dedič odpovedal samo v svojem imenu, je pravna posledica takšne njegove odpovedi, da se šteje, da ni postal dedič (četrti odstavek 133. člena ZD).

6. B.Ž. (pritožnik) se je dedovanju odpovedal s pisno izjavo z dne 17. 10. 1998, predloženo zapuščinskemu sodišču v originalu z njegovim lastnoročnim podpisom. Sodišče jo je prejelo 2. 11. 1998 (list. št. 5 spisa), torej pred izdajo sklepa o dedovanju z dne 30. 11. 1998. 7. Ker se izjava o odpovedi dediščini šteje, da tisti, ki je takšno izjavo podal, ni postal dedič, izjava o odpovedi dediščine zato učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja.(2) Sodišče prve stopnje je torej pravilno postopalo, ko pritožnika ni štelo za dediča zapustničinega premoženja, vsled tega pa je materialnopravno pravilno v smislu prvega odstavka 221. člena ZD dodatno zapuščino, torej pozneje najdeno zapustničino premoženje dodelilo dedinjama, ki sta bili dedinji že po prvotnem sklepu o dedovanju (z dne 30. 11. 1998). Po pravnomočnem sklepu o dedovanju ni več mogoče obravnavati vprašanj, ki se nanašajo na zapuščino in izdati novega sklepa o dedovanju. Pozneje najdena zapuščina se med dediče razdeli po obsegu in velikosti dednih deležev, ki so skladni z dednopravnimi upravičenji, ugotovljenimi s pravnomočnim sklepom o dedovanju.(3) Enako kot dedič, ki se je odpovedal dediščini tudi dedič, ki je podal izjavo o sprejemu dediščine, te svoje izjave ne more spremeniti v primeru pozneje najdenega premoženja zapustnika.(4)

8. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena, in ker tudi ni ugotoviti procesnih kršitev, na katere mora paziti pritožbeno sodišče pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani dodatni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje potrditi. Odločitev temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj jih pritožnik, ki je sicer s pritožbo v celoti propadel, ni priglasil. .

Op. št. (1) : Sklep VSL II Cp 1474/2011 z dne 12. 10. 2011, sklep VSL I Cp 609/2013 z dne 21. 8. 2013, sklep VSL I Cp 3375/2012 z dne 29. 5. 2013, sklep VSL II Cp 567/1999 z dne 8. 3. 2000, VSK sklep Cp 852/2008 z dne 27. 1. 2009, VSL sklep II Cp 1514/2010 z dne 7. 7. 2010. Op. št. (2) : Sklep VSL I Cp 2021/2010 z dne 23. 9. 2010, sklep VSL II Cp 1474/2011 z dne 12. 11. 2011. Op. št. (3) : Sklep VSM I Cp 1418/2006 z dne 22. 8. 2006, sklep VSL I Cp 2892/2013 z dne 11. 12. 2013. Op. št. (4) : Sklep VSL I Cp 201/1997 z dne 18. 2. 1997.