Jedro

Predlagatelj je študentsko delo opravljal zgolj občasno v času poletnih počitnic, pri čemer ta dohodek ni bil stalen in ne trajno zagotovljen. Šlo je za enkraten zaslužek in ni izkazano, da bo med naslednjimi počitnicami lahko zaslužil enako. Pravilna je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se njegov zaslužek z delom upošteva kot delno (relativno majhno) zmanjšanje preživninske obveznosti obeh roditeljev.

Izrek

I. Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek preživnine zviša za 40 EUR (na 130 EUR).

II. V preostalem se pritožbi zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Udeleženca krijeta sama vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu predlagatelja in nasprotni udeleženki (predlagatelj je njen polnoletni sin) naložilo plačevanje preživnine 90 EUR mesečno od 1. 9. 2021 dalje. Sklenilo je, da je nasprotna udeleženka do pravnomočnosti sklepa zapadle in neplačane preživnine dolžna plačati v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa (II.). V presežku je sodišče predlog zavrnilo (III.) in sklenilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka (IV.).

2. Zoper sklep sta se pritožila oba udeleženca postopka, predlagata njegovo spremembo ali razveljavitev in opredeljujeta vsak svoje pritožbene stroške.

3. Predlagatelj v bistvenem navaja sledeče. Zaključki sodišča glede njegove preselitve k očetu na A. z dnem 1. 9. 2021 in ne že 25. 6. 2021 so zmotni. V tem času sta vse njegove stroške, povezane s preživljanjem, krila njegov oče in stari oče, ne nasprotna udeleženka. Ta ni dokazala, da mu je v navedenem času pripravljala hrano in mu izročala denarne prispevke. Izpostavlja njeno ravnanje, ko naj bi zavračala račune za plačilo šolske malice za predlagatelja. Glede izjave na CSD X dne 26. 8. 2021 pojasnjuje, da je takrat povedal, da živi pri očetu na A., vendar ima stalno prebivališče še vedno prijavljeno na naslovu v B. Sodišču očita, da se ni opredelilo do razlogov za njegovo odselitev. Nadalje navaja, da začasni dogovor o višini preživnine za sorojenca ni dokončno določena preživnina, ampak le pavšalni znesek. Prvostopenjsko sodišče je prav tako nepravilno ugotovilo dejansko stanje glede prihodkov očeta iz naslova kmetijstva, saj oče prihodke iz naslova kmetijska v celoti porabi za kmetijstvo, kmetijskih subvencij pa ni mogoče upoštevati kot dohodek. Prvostopenjsko sodišče je zmotno ocenilo strošek šolskih potrebščin, ni upoštevalo stroška šolske opreme, prav tako pa je nepravilno strošek mobitela vključilo v režijske stroške. Njegovi mesečni stroški preživljanja znašajo minimalno 500 EUR. Kot napačno graja tudi odločitev prvostopenjskega sodišča, da je nasprotna udeleženka dolžna prispevati k njegovemu preživljanju 25% stroškov. Materialna in pridobitna zmožnost nasprotne udeleženke je bistveno večja, in sicer takšna, da je dolžna kriti najmanj 35% stroškov, kar znese minimalno 150 EUR mesečno, in to od 1. 7. 2021 dalje. Ni res, da nasprotna udeleženka nima drugih prihodkov iz kmetijstva, saj sta z očetom solastnika vsega. Prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo, da je predlagatelj vseskozi pri očetu, da je za njegovo preživljanje v celoti poskrbljeno v njegovem gospodinjstvu, ter da je na očetu celotno breme izvajanja starševske skrbi. Prav tako navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je dolžan predlagatelj prispevati k preživljanju mesečno 20 EUR, saj morajo po Družinskem zakoniku ob določenih pogojih starši preživljati otroka tudi po polnoletnosti.

4. Nasprotna udeleženka pa navaja, da je sodišče napačno in previsoko ocenilo mesečne potrebe predlagatelja na 412,00 EUR, in sicer je nerealno ocenilo režijske stroške ter stroške prehrane doma in v šoli. Nadalje navaja, da je ocena sodišča, da je predlagatelj dolžan prispevati le 20 EUR k lastnemu preživljanju, podana v nasprotju z izvedenimi dokazi oziroma izpovedjo predlagatelja samega in je njegov prispevek k lastnemu preživljanju prenizek. Poleg njega mora preživljati še dva mladoletna otroka. Ocenjuje, da je predlagatelj poleg štipendije v višini 102,00 EUR z zaslužkom za delo preko študentskega servisa dolžan pokriti vsaj del potreb po lastnem preživljanju. Znesek 90 EUR je po njenem previsok in ga ne zmore.

5. Tako predlagatelj kot nasprotna udeleženka sta na pritožbi obrazloženo odgovorila in predlagala nujno zavrnitev, vse s stroškovno posledico. Oba udeleženca sta opredelila še strošek z odgovorom na tožbo.

6. Pritožba predlagatelja je delno utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke pa ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno in v zadostni meri ugotovilo pravno pomembna sporna dejstva, delno pa je napačno uporabilo materialno pravo, in sicer je napačno porazdelilo preživninsko breme med oba predlagateljeva roditelja (186. čl. Družinskega zakonika - DZ).

8. Sodišče prve stopnje je pravilno določilo začetek preživninske obveznosti, in sicer z mesecem septembrom 2021, ko se je predlagatelj od matere preselil k očetu in ne že od njegove zahteve dalje. Neutemeljene so pritožbene navedbe predlagatelja glede napačno ugotovljenega datuma odselitve k očetu. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi izpovedb prič in zapisnika Centra za socialno delo X (CSD) o predhodnem svetovanju z dne 26. 8. 2021 prepričljivo ugotovilo, da je predlagatelj v obdobju med 7. 7. 2021 in 1. 9. 2021 še živel na naslovu B., v pritličju stanovanjske hiše, kjer živi njegov ded C. C., čeprav je občasno že bival pri očetu D. D. na A. Pritožbeno sodišče se z dokazno oceno prvostopenjskega sodišča strinja. Ne drži navedba predlagatelja, da je bila njegova izjava na CSD dne 26. 8. 2021 napačno razumljena. Izjava „_[...]še vedno živim na naslovu B., čeprav se veliko časa nahajam na A._“ je jasna in je ni mogoče interpretirati v smislu, da je imel v B. tedaj zgolj prijavljeno stalno prebivališče. Nadalje ne gre pritrditi očitkom predlagatelja glede izpovedbe priče C. C., češ da je ta izpovedoval pod vplivom nasprotne udeleženke. Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno verjelo izpovedbi C. C. in ustrezno izpostavilo neskladnost v izjavah predlagatelja, njegovega očeta D. D. in priče E. E., zaradi česar jim ni verjelo. Neutemeljena je tudi navedba predlagatelja, da nasprotna udeleženka ni dokazala, da je v spornem času med 25. 6. 2021 in 1. 9. 2021 predlagatelju pripravljala hrano in mu izročala denarne prispevke. Ta dokaz je na strani predlagatelja, saj on trdi, da obstaja preživninska obveznost nasprotne udeleženke že od 25. 6. 2021. Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, je predlagatelj ves ta čas, ko naj bi živel pri dedku, dejansko živel v isti sobi v pritličju hiše kot prej, ko sta bila starša še v skupnosti. Glede na izpovedbe dedka in nasprotne udeleženke oba prispevata za režijske stroške hiše, pri čemer dedek plačuje elektriko, ostalo pa nasprotna udeleženka. Čeprav v času do 1. 9. 2021 predlagatelj ni govoril z nasprotno udeleženko in je jedel zgolj z dedkom, je sodišče pravilno zaključilo, da je bil v tem času preskrbljen s strani nasprotne udeleženke, zato se je obveznost preživnine vzpostavila šele z njegovo odselitvijo 1. 9. 2021. Glede domnevnega zavračanja računov za plačilo šolske malice s strani nasprotne udeleženke, se je v dokaznem postopku izkazalo, da je do neplačila računa prišlo zgolj enkrat in ni šlo za ponavljajoče ravnanje. Prav tako je neutemeljena tudi navedba predlagatelja, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo glede razlogov za njegovo odselitev, saj navedeno na obveznost preživljanja ne vpliva.

9. Pravilna je tudi ocena predlagateljevih mesečnih potreb. Prvostopenjsko sodišče je ustrezno ocenilo njegove potrebe tako, da ta ocena vključuje stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha in razvedrila. Ocena sodišča, da znašajo mesečno potrebni stroški preživljanja predlagatelja 412 EUR, je realna, ni ne pretirana ne prenizka in je v skladu s splošno znanimi cenami življenjskih stroškov in potrebščin, prilagojena predlagateljevi starosti in njegovim dejavnostim, primerljiva s stroški njegovih vrstnikov s to omejitvijo, da njegove stroške zamejujejo zmožnosti njegovih roditeljev. Za iste potrebe je mogoče potrošiti zelo veliko denarja, ali pa minimalno, odvisno od tega, koliko ga je na razpolago. Če ga je malo, se krijejo samo nujni oz. najnujnejši stroški.

10. Potrebe upravičenca do preživnine niso vsota izdatkov, pač pa njihova primerna ocena. Kljub temu pritožbeno sodišče odgovarja še na nekatere podrobnejše očitek zoper to oceno: Navedba predlagatelja, da je sodišče zmotno ocenilo strošek šolskih potrebščin, ne drži. Sodišče je strošek pravilno ocenilo v višini 15 EUR, saj predlagatelj šolske učbenike pridobi v šoli, zato ne more biti strošek potrebščin vsak mesec v višini 30 EUR. Kvečjemu nasprotno ta strošek ne nastane v poletnih mesecih, ko šole ni, zato bi bila neutemeljena višja ocena stroška. Očitek predlagatelja, da sodišče ni upoštevalo stroška šolske opreme, prav tako ne drži, saj je sodišče ta strošek pravilno upoštevalo pri strošku za oblačila. Zgolj udeležba pri športni telovadbi v šoli pa ne terja ocene stroška športne opreme v višini 50,00 EUR mesečno. Res je, da je predlagatelj izpovedal, da ima kolo, a to ni relevantno, saj ni zatrjeval, ali kolesarstvo tudi trenira, da se torej aktivno ukvarja s športom. Neutemeljena je tudi navedba predlagatelja, da je sodišče nepravilno strošek mobitela vključilo v režijske stroške. Predlagatelj je navedel, da so njegovi mesečni režijski stroški približno 100 EUR, mesečni strošek mobitela pa 30 EUR. Prvostopenjsko sodišče je režijske stroške z vključitvijo stroška mobitela glede na dokazni postopek ustrezno ocenilo na 120 EUR.

11. Prav tako so neutemeljeni (pavšalni) očitki nasprotne udeleženke, češ da so mesečne potrebe predlagatelja ocenjene previsoko.

12. Ustrezno in zanesljivo so ugotovljene tudi pridobitne zmožnosti obeh zavezancev. Predlagateljevo navedbo glede nepravilnega zaključka prvostopenjskega sodišča v zvezi z očetovi dohodki iz kmetijstva pritožbeno sodišče zavrača. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je oče vpisan v evidenco nosilcev kmetijskega gospodarstva in da se ukvarja s kmetijstvom, iz katerega dobiva prihodek, saj so traktorji po izpovedbah očeta na B. Prav tako je sodišče pravilno upoštevalo kot dohodek očeta tudi kmetijske subvencije (ti. plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti), saj se po 70. čl. Zakona o dohodnini tudi te upoštevajo v skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. V zvezi s prihodki nasprotne udeleženke iz kmetijstva je prvostopenjsko sodišča pravilno ocenilo, da kljub lastništvu ne more uporabljati nepremičnin v pridobitne namene, saj ji je bivši mož D. D. odpeljal vse traktorje. Vendar pa je še vedno njihova lastnica in bi jih lahko tudi prodala.

13. Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo tudi obveznost nasprotne udeleženke glede preživljanja predlagateljevih sorojencev, saj bo morala nasprotna udeleženka tudi po dokončni določitvi višine preživnine po trenutnem stanju (oba živita pri očetu) zanju plačevati preživnino. Po začasnem dogovoru je določena njena preživninska obveznost za vsakega v višini 50 EUR, kar je trenutno upoštevno dejstvo.

14. Glede prispevka predlagatelja k lastnemu preživljanju so navedbe obeh udeležencev postopka neutemeljene. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da predlagatelj prejema državno štipendijo v višini 102,00 EUR, da je opravljal počitniško delo in da pomaga na kmetiji pri očetu. Pravilno je ocenilo, da je k svojemu preživljanju dolžan prispevati cca 20 EUR na mesec, kar lahko zasluži v času poletnih počitnic, in kar ne bo negativno vplivalo na njegovo izobraževanje. Navedba predlagatelja, da sploh ni dolžan soprispevati k preživljanju in da so ga dolžni preživljati zgolj starši, ne drži. Po 2. odst. 183. čl. DZ morajo starši otroka, ki je vpisan v srednješolsko izobraževanje, preživljati tudi po polnoletnosti, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb. Če pa polnoletni otrok ob rednem šolanju še pridobiva denarna sredstva z dijaškim oz. študentskim delo, ni videti nobenega razumnega razloga, da se tudi ta sredstva vsaj delno ne bi upoštevala pri kritju njegovih potreb.

15. Navedba nasprotne udeleženke, da bi nekatere potrebe predlagatelj lahko pokril še z državno štipendijo v višini 102,00 EUR, je neutemeljena, saj štipendija ni namenjena zmanjševanju preživninske obveznosti staršev, o čemer se je sodna praksa že izrekla.1

16. Pritožbeno sodišče zavrača tudi očitek nasprotne udeleženke glede prenizko ocenjenega soprispevka predlagatelja zaradi zaslužka z delom preko študentskega servisa. Predlagatelj je študentsko delo opravljal zgolj občasno v času poletnih počitnic, pri čemer ta dohodek ni bil stalen in ne trajno zagotovljen. Šlo je za enkraten zaslužek in ni izkazano, da bo med naslednjimi počitnicami lahko zaslužil enako. Namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola, je v tem, da se mu omogoči šolanje - da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča. Zato ni moč od njega zahtevati, da bi ob rednem šolanju še delal in se s tem sam preživljal ter posledično zmanjševal preživninsko obveznost staršev.2 Pravilna je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se njegov zaslužek z delom upošteva kot delno (relativno majhno) zmanjšanje preživninske obveznosti obeh roditeljev.

17. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da ima nasprotna udeleženka dohodke v povprečju 850 in 860 EUR na mesec, za leto 2021 je prejela tudi regres v višini 1.024,24 EUR, drugih dohodkov nima, oče D. D. pa ima mesečne dohodke iz delovnega razmerja med 1.500 do 1.800 EUR, prejel je tudi regres v višini 2.125,19 EUR, pri čemer se ukvarja tudi s kmetijstvom iz katerega pridobiva dohodek.

18. Glede na tako ugotovljene materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev je sodišče prve stopnje napačno ocenilo, da je nasprotna udeleženka v razmerju do predlagateljevega očeta dolžna kriti 25% preživninskih potreb predlagatelja. V razmerju skupnega dohodka obeh preživninskih zavezancev je delež nasprotne udeleženke višji; njeni dohodki predstavljajo nekaj več kot tretjino zgoraj ugotovljenih skupnih dohodkov zavezancev (850 EUR od vsote 850 in 1800 EUR je cca 32%). Prav tako drži navedba predlagatelja, da sodišče ni upoštevalo, da se stalno nahaja pri očetu in je torej zanj v celoti poskrbljeno v njegovem gospodinjstvu.

19. Če mora več oseb skupaj koga preživljati, se ta obveznost razdeli mednje po njihovih zmožnostih in tudi glede na to, koliko skrbi in pomoči je bil kdo deležen (186. čl. DZ). Ob upoštevanju navedenih dejstev tako pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi morala biti porazdelitev bremena med predlagateljeve roditelje drugačna. Nasprotna udeleženka je po oceni pritožbenega sodišča v razmerju do predlagateljevega očeta dolžna kriti 30% preživninskih potreb predlagatelja (ta pa je dolžan kriti 70%), in sicer od cca 390 EUR mesečnega stroška, kolikor je treba pokriti od ugotovljenih potreb, zmanjšanih za znesek, ki ga predlagatelj priskrbi sam. V zvezi s tem pritožbeno sodišče sicer poudarja, da gre pri predlagatelju za polnoletno osebo in zato zanj ni več starševske skrbi (152. čl. DZ), tako da ni potrebe, da bi morala biti porazdelitev preživljanja še bolj v breme matere.

20. Pritožbeno sodišče torej zaključuje, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo potrebne stroške preživljanja predlagatelja, materialne in pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev, soprispevek predlagatelja, a napačno porazdelilo preživninsko breme med zavezanca. Ob upoštevanju zgoraj obrazloženih dejstev tako pritožbeno sodišče ocenjuje, da je nasprotna udeleženka v razmerju do predlagateljevega očeta dolžna kriti 30% preživninskih potreb predlagatelja in je tako dolžna plačevati mesečno preživnino v višini 130 EUR. Zato je sodišče pritožbi predlagatelja delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da se znesek preživnine zviša za 40 EUR (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zv. s 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

21. V preostalem delu pritožbi nista utemeljeni, bistvene kršitve določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa niso podane, zato je pritožbi v preostalem delu zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (353. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1).

22. Na podlagi 1. odst. 40. čl. ZNP-1 krijeta oba udeleženca vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1 VSRS sodba in sklep II Ips 264/2016 z dne 30. 1. 2017, 15. tč. Glej tudi VSL sklep IV Cp 1028/2020 z dne 13. 7. 2020, 8. tč. 2 Podobno VSL sodba IV Cp 1477/2014 z dne 11. 6. 2014, 10. tč.