Jedro

Da naznanilni list z dne 11. 5. 1978, s katerim je bil zaključen postopek prenumeracije parcel št. 57/3 in št. 53/2 v parcelo št. 143, ni konkretni in posamični akt, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki jo ureja upravno pravo oziroma da ni upravna odločba, se sodišče s prvostopenjskim organom strinja, in kot pravilnemu pritrjuje tudi izpodbijanemu sklepu, s katerim je ta organ tožnikov predlog za obnovo postopka zavrgel kot nedovoljen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Območna geodetska uprava Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikov predlog za obnovo postopka, ki se je zaključil z izdajo naznanilnega lista za katastrsko občino … del z dne 11. 5. 1978. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je organ na podlagi vpogleda v arhivsko dokumentacijo ugotovil, da so bili na podlagi naznanilnega lista za katastrsko občino … del z dne 11. 5. 1978 evidentirani v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi spremenjeni podatki zemljiškega katastra, in sicer: prenumeracija parcele št. 57/3 in parcele št. 53/2, obe v parcelo št. 143, in poočitba, da hiša stoji na naslovu …, kot zemljiško knjižno telo II na parceli št. 143. Glede spremenjenih podatkov geodetski organ ni izdal posebne odločbe. Obnova postopka pa je izredno pravno sredstvo, s katerim se obnovi upravni postopek, zaključen z dokončno odločbo. V postopku prenumeracije parcel št. 57/3 in 53/2 v parcelo št. 143, katerega obnovo tožnik predlaga, pa je bil dne 11. 5. 1978 izdan le naznanilni list. Obnova postopka tako ni dovoljena. Obnovitveni razlog po 2. točki 260. člena ZUP pa se tudi izkazuje z ustrezno pravnomočno sodbo, take pa tožnik ni predložil. Če organ predloga za obnovo postopka ne bi zavrgel že iz razloga, ker ni dovoljen, pa bi ga moral zavreči iz razloga, ker tožnik ni verjetno izkazal okoliščin, na katere svoj predlog opira.

Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 28. 11. 2011 zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa.

Tožnik se ne strinja z zaključkom organov, da naznanilni list z dne 11. 5. 1978 ni upravni akt. Meni, da je navedeni naznanilni list potrebno obravnavati kot upravno odločbo, saj ima po njegovem mnenju vse elemente, kot jih za upravno odločbo določa Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Na podlagi navedenega naznanilnega lista se je spremenilo lastništvo, torej se je spremenila lastninska pravica. Ker ZUP določa, da je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi, je treba upoštevati, da je navedeni naznanilni list upravna odločba, izdana v upravnem postopku in na področju upravnega prava. Tudi Zakon o zemljiškem katastru (v nadaljevanju ZZKat) je določal, da občinski geodetski organ z odločbo odloči o spremembi v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu parcele. Če ima upravni akt naziv naznanilni list, to ne pomeni, da ga zaradi tega naziva glede na vse navedeno ni mogoče šteti za upravno odločbo. Tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek, z napotilom, da se predlogu za obnovo postopka ugodi.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu iz razlogov, ki izhajajo iz obrazložitve sklepa ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po 260. členu ZUP (uvodni stavek) se obnovi lahko postopek, ki je končan z odločbo, ki je dokončna v upravnem postopku. Upoštevajoč opredelitev pojma upravne zadeve v prvem odstavku 2. člena ZUP (da je to odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava) je odločba konkretni in posamični upravni akt, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki jo ureja upravno pravo.

Da naznanilni list z dne 11. 5. 1978, s katerim je bil zaključen postopek prenumeracije parcel št. 57/3 in št. 53/2, obe k.o. … del, v parcelo št. 143 iste k.o., ni konkretni in posamični akt, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki jo ureja upravno pravo oziroma da ni upravna odločba, se sodišče s prvostopenjskim organom strinja, in kot pravilnemu pritrjuje tudi izpodbijanemu sklepu, s katerim je ta organ tožnikov predlog za obnovo postopka zavrgel kot nedovoljen.

ZZKat, ki je zakon, ki je urejal zadeve zemljiškega katastra v času izdaje predmetnega naznanilnega lista, naznanilni list (naznanilo) omenja v drugem odstavku 31. člena, v katerem določa, da sodišča obveščajo geodetske organe o vpisih, ki so jih izvršila v zemljiški knjigi na podlagi naznanil iz prvega odstavka tega člena; v prvem odstavku pa določa dolžnost občinskih geodetskih organov, da sproti seznanjajo sodišče o vseh spremembah glede oštevilčbe, posestne meje, površine in vrste rabe parcele, ki jih je ugotovil bodisi po prijavi ali zahtevi bodisi po uradni dolžnosti. Naznanilni list je kot prijavni list omenjen še v Zakonu o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in prepisih (Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine, z dne 16. maja 1931), v paragrafu 27, v katerem je določeno, da kolikor se nanašajo vpisi v popisnem listu zemljiške knjige na dejstva, ki so razvidna iz zemljiškega katastra, izvede sodišče spremembe na podlagi prijavnega lista katastrskega oblastva brez zaslišanja strank po službeni dolžnosti, če po stanju zemljiške knjige za to ni ovir (določbe tega zakona in Zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930 so se kot pravna pravila uporabljala do uveljavitve Zakona o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 33/95). Naznanilni list je tako v smislu citiranih zakonskih določb predstavljal dokument (obvestilo), s katerim je geodetski organ seznanil sodišče s spremembami (med drugim) v posestni meji, površini in vrsti rabe parcel, ki jih je geodetski organ pred tem izvedel v katastrskem operatu. Po predpisih tako naznanilni list ni imel pravne narave upravne odločbe.

Kot izhaja iz predmetnega naznanilnega lista z dne 11. 5. 1978, ki je v spisni dokumentaciji upravnega spisa, je ta nastal zaradi prenumeracije parcel po novi izmeri. Naznanilni list kot staro stanje navaja: parceli št. 57/3 stavbišče 242 m2 in št. 53/2 vrt 160 m2, s posestniki DL in A.A. ter soposestniki, kot novo stanje pa: parcelo št. 143 zgradba 215 m2, dvorišče 132 m2, z dosedanjimi posestniki, s pripisom, da je površina parcele v novi izmeri manjša zaradi razširitve ulice (parcela št. 159). Navedeni naznanilni list tako nima ne sestavnih delov, ki jih za upravno odločbo določa zakon (210. člen ZUP kot take določa: uvod, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu itd.; take sestavne dele upravne odločbe pa je določal tudi v času izdaje predmetnega naznanilnega lista veljavni ZUP, Uradni list SFRJ, št. 32/78 p.b., v 206. členu), niti značilnosti, ki za upravno odločbo izhajajo iz zakona (po prvem odstavku 207. člena v povezavi s 1. in 2. členom ZUP je upravna odločba konkretni posamični upravni akt, s katerim je pristojni organ odločil v upravni zadevi, tj. o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi, ki jo ureja upravno pravo; enake značilnosti upravne odločbe je določal že ZUP/78 v 202. členu v povezavi s 1. členom).

Kolikor tožnik še navaja, da po določbah ZZKat geodetski organ z odločbo odloči o spremembi v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu parcele, sodišče odgovarja, da tako res izhaja iz drugega odstavka 30. člena ZZKat, ki je določba IV. poglavja - Vzdrževanje zemljiškega katastra. Iz predmetnega naznanilnega lista z dne 11. 5. 1978 pa izhaja, da je izdan v zvezi z novo izmero, ta pa je urejena v III. poglavju - Izdelava zemljiškega katastra. Postopek izdelave zemljiškega katastra (ki velja tudi za postopek nove izmere) pa je v ZZKat (členi 18 do 23) urejen tako, da na podlagi podatkov, dobljenih z zemljiškokatastrsko izmero, katastrsko klasifikacijo ali z drugimi uradnimi ugotovitvami, občinski geodetski organ (neposredno) izdela zemljiškokatastrski operat (prvi in drugi odstavek 23. člena). To pomeni, da izdaja odločbe v tem primeru ni predvidena. Taka zakonska ureditev v tem delu je logična, glede na predhodne določbe zakona o postopku izdelave zemljiškega katastra, po katerih morajo biti podatki zemljiškokatastrske izmere in katastrske klasifikacije zemljišč javno razgrnjeni (1. odstavek 20. člena ZZKat), prizadeti lastniki oziroma uporabniki pa pismeno povabljeni na razgrnitev (1. odstavek 21. člena), kjer svoje strinjanje z razgrnjenimi podatki potrdijo s podpisom na elaboratu razgrnitve, če pa se ne strinjajo, lahko podajo ugovor, o katerem geodetski organ odloči z odločbo, in če ugovoru ugodi, spremeni tudi stanje v elaboratu zemljiškokatastrske izmere oziroma katastrske klasifikacije zemljišč (1. in 2. odstavek 22. člena). Zato z navedbami, podanimi v smeri, da je naznanilni list treba obravnavati kot upravno odločbo, ker bi geodetski organ odločbo moral izdati, pa je ni, tožnik po povedanem ne more biti uspešen; postopek nove zemljiškokatastrske izmere namreč v zakonu ni bil urejen kot upravni postopek, ki bi se končal z izdajo upravne odločbe, pač pa je zakon pravno varstvo lastnikov nepremičnin zagotovil v postopku na drug način, tj. z javno razgrnitvijo podatkov in možnostjo lastnikov, da k tem podajo svoje strinjanje ali ugovorjajo. Čeprav za odločitev v zadevi to ni pomembno, sodišče dodaja, da bi iz nadaljnjega dokumenta, ki se v (upravnemu spisu priloženemu) spisu IDPOS 4075-57 nahaja poleg predmetnega naznanilnega lista, lahko izhajalo, da je postopek nove izmere, v katerem je nastala parcela št. 143, tudi bil voden v skladu s prej citiranimi določbami ZZkat, kajti na navedenem dokumentu je ob navedbi nove parcele št. 143 in podatkov o tej vpisana njena lastnica A.A. – tožnikova pravna prednica, ki je na dokumentu tudi podpisana.

Prav tako sodišče ne sprejema tožnikovega izvajanja, da je predmetni naznanilni list treba šteti za upravno odločbo iz razloga, ker se je na njegovi podlagi spremenilo lastništvo, torej se je spremenila lastninska pravica, in je tako šlo za odločanje o pravici. Lastništvo se je namreč lahko spremenilo (šele) z vpisi v zemljiški knjigi (ki je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah), ki so bili izvedeni na podlagi naznanilnega lista. Nadaljnji dokument v IDPOS 4075-57 tudi je zemljiškoknjižni sklep z dne 2. 4. 1979, s katerim je bila na podlagi predmetnega naznanilnega lista odrejena v zemljiški knjigi poočitba prenumeracije parcel. Iz navedenega sklepa pa tudi izhaja, da je bil vročen lastnikom nepremičnine in da je bila zoper sklep dopustna pritožba. Glede na vse navedeno je bilo pravno varstvo v zvezi s spremembami lastništva nepremičnin, kot jih tožnik zatrjuje, in ki naj bi nastale kot posledica zemljiškokatastrskega postopka, zagotovljeno v zemljiškoknjižnem postopku. Tožnik tako brez podlage zatrjuje, da bi mu pravno varstvo v zvezi s spremembo lastništva preoštevilčenih parcel moralo biti zagotovljeno z obnovo zemljiškokatastrskega postopka, v katerem je bil izdan naznanilni list. Enako stališče kot v tej sodbi, namreč da naznanilni list ni upravna odločba, in da zato pravna sredstva, ki jih določa ZUP, zoper naznanilni list niso dovoljena, je to sodišče zavzelo tudi v zadevi U 584/2001 z dne 17. 12. 2002, ki jo je potrdilo Vrhovno sodišče s sodbo I Up 474/2003 z dne 6. 7. 2006. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.