Jedro

Prvostopenjsko sodišče je glede na podatke iz bilance stanja na dan 31. 12. 2010, da ima tožnik za 842.568,00 EUR kratkoročnih obveznosti in za 172.389,00 EUR kratkoročnih sredstev, po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo likvidnost tožnika.

Izrek

I. Pritožba zoper prvo točko izreka sklepa se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper 2. točko izreka sklepa se delno ugodi in se v tem delu sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: „Tožeča stranka je dolžna sodno takso v višini 5.925,00 EUR plačati v dvanajstih enakih mesečnih obrokih po 493,75 EUR, pri čemer: prvi obrok zapade v plačilo 15. 10. 2011, drugi obrok zapade v plačilo 15. 11. 2011, tretji obrok zapade v plačilo 15. 12. 2011, četrti obrok zapade v plačilo 15. 01. 2012, peti obrok zapade v plačilo 15. 02. 2012, šesti obrok zapade v plačilo 15. 03. 2012, sedmi obrok zapade v plačilo 15. 04. 2012, osmi obrok zapade v plačilo 15. 05. 2012, deveti obrok zapade v plačilo 15. 06. 2012, deseti obrok zapade v plačilo 15. 07. 2012, enajsti obrok zapade v plačilo 15. 08. 2012, dvanajsti obrok zapade v plačilo 15. 09. 2012.“.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo (1. točka izreka), tožeči stranki je naložilo, da je dolžna sodno takso v višini 5.925,00 EUR plačati v petih obrokih, pri čemer prvi obrok v višini 1.185,00 EUR zapade v plačilo 15. 09. 2011, drugi obrok v višini 1.185,00 EUR zapade v plačilo 15. 10. 2011, tretji obrok 1.185,00 EUR zapade v plačilo 15. 11. 2011, četrti obrok 1.185,00 EUR zapade v plačilo 15. 12. 2011 ter peti obrok v višini 1.185,00 EUR zapade v plačilo 15. 01. 2012 (2. točka izreka). Navedene obroke je dolžna tožeča stranka plačati na podračun tega sodišča, določen za plačevanje sodnih taks, št. SI 56 0110 0845 0084 126 referenca 3035 (3. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep v 1. točki izreka se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnih določb ZST-1 in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se jo oprosti plačila sodne takse za tožbo, podredno pa je vložila ugovor zoper 2. in 3. točko izreka sklepa s predlogom za odobritev obročnega plačila sodne takse v dvanajstih obrokih.

3. Pritožba zoper 1. točko izreka ni utemeljena.

4. Tožeča stranka je zaprosila za oprostitev plačila sodne takse za postopek, podrejeno pa za začasen odlog oziroma obročno plačilo sodne takse v dvanajstih obrokih. Pri presoji utemeljenosti takega predloga mora sodišče po četrtem odstavku 11. člena ZST-1 upoštevati tako premoženjsko, kot finančno in likvidnostno stanje taksnega zavezanca. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pri presoji predloga za oprostitev plačila sodne takse pravilno upoštevalo podatke tožeče stranke iz bilance stanja na dan 31. 12. 2010 in izkaza poslovnega izida v obdobju od 01. 01. do 31. 12. 2010. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje bilančni dobiček, izkazan ob koncu leta 2010 moralo vrednotiti le v okviru poslovanja v letu 2010. Čeprav je tožeča stranka v letu 2010, kot izhaja iz izkaza poslovnega izida v obdobju od 01. 01. do 31. 12. 2010 izkazala v tem letu izgubo v višini 171.826,00 EUR, jo je pokrila s prenesenim dobičkom iz prejšnjih let tako, da je ob koncu leta še vedno izkazovala bilančni dobiček v višini 32.796,00 EUR. V prejšnjih letih ustvarjeni bilančni dobiček je torej s poslovanjem v letu 2010 sicer znižala, vendar je izkaz poslovanja kljub temu še vedno pozitiven. Pravilen je zato tudi po presoji pritožbenega sodišča zaključek prvostopnega sodišča, da premoženjsko in finančno stanje družbe ni tako, da bi opravičevalo oprostitev plačila sodne takse. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

5. O pritožbi zoper 2. točko izreka sklepa

6. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da predstavlja 2. točka izreka sklepa tako plačilni nalog sodišča za plačilo sodne takse, kot tudi odločitev sodišča o tožnikovem (podrejenem) predlogu za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. Ker je ugovor zoper plačilni nalog po prvem odstavku 34.a člena ZST-1 mogoče vložiti le zaradi napačne odmere takse ali iz razloga že plačane takse, je pritožbeno sodišče pritožnikov ugovor zoper 2. točko izreka, v katerem pritožnik izpodbija le odločitev sodišča o obročnem plačilu sodne takse, obravnavalo kot pritožbo zoper to odločitev.

7. Prvostopenjsko sodišče je glede na podatke iz bilance stanja na dan 31. 12. 2010, da ima tožnik za 842.568,00 EUR kratkoročnih obveznosti in za 172.389,00 EUR kratkoročnih sredstev, po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo likvidnost tožnika. V izpodbijanem sklepu pa je navedlo, da je iz tega razloga sledilo predlogu za obročno plačilo sodne takse. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče ni v celoti sledilo tožnikovemu predlogu, saj je namesto plačila v dvanajstih obrokih tožniku naložilo plačilo sodne takse v petih obrokih, za tako odločitev pa ni navedlo nobenih razlogov. Pritožbeno sodišče pa je glede na tožnikov predlog za obročno plačilo sodne takse in njegovo pritožbeno navedbo, da bi glede na likvidnostno stanje zmogel plačilo v dvanajstih obrokih, utemeljeni pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).