Jedro

V postopku delitve solastnine ni mogoče enemu izmed solastnikov dodeliti več, kot mu pripada glede na njegov solastni delež na stvari v solastnini pred delitvijo.

V konkretnem primeru občina razlastitvenega postopka ni izpeljala, je pa enak učinek dejansko skušala doseči v postopku delitve solastnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepremičnini parc. št. 489/4 in 489/3, obe k.o. X, po parcelaciji sedaj parc. št. 489/4, 489/5 in 489/6, vse k.o. X, razdružilo tako, da je predlagateljica prejela v last parceli št. 489/4 in 489/6, obe k.o. X, nasprotna udeleženca pa parcelo št. 489/5, k.o. X, vsak do ene polovice. Predlagateljici je naložilo, da mora v treh mesecih od pravnomočnosti izpodbijanega sklepa vsakemu od nasprotnih udeležencev izplačati 4.785,20 EUR, nasprotna udeleženca pa imata do popolnega poplačila zakonito zastavno pravico na parc. št. 489/4 k.o. X. Odločilo je še, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, skupne stroške v višini 3.118,55 EUR pa nosi v celoti predlagateljica.

2. Proti navedenemu sklepu sta se pravočasno pritožila nasprotna udeleženca. Sodišče je parc. št. 489/3, k.o. X razdelilo na parceli št. 489/5 in 489/6, k.o. X, pri čemer je slednjo nezakonito dodelilo predlagateljici z utemeljitvijo, da gre za kategorizirano javno cesto, ki kot taka ni v pravnem prometu. Za dodelitev parcele 489/6, k.o. X v izmeri 189 m² predlagateljici sodišče ni imelo nobenega pravnega temelja in je predlagateljici brez pravne podlage dodelilo nekaj več, kot je imela pred začetkom tega postopka. Postopek za razdružitev solastnine, za kar gre v tem primeru, ni ustrezen postopek za dejansko razlastitev nasprotnih udeležencev. Prav tako pa se sodišče ni opredelilo do predloga nasprotnih udeležencev, naj predlagateljica postane lastnica celotne nepremičnine parc. št. 489/3, k.o. X, nasprotna udeleženca pa naj izplača v denarju.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena predlagateljici, ki je nanjo odgovorila. Sklep sodišča prve stopnje je po mnenju predlagateljice zakonit. Parcela št. 489/6 k.o. X, ki je del nekdanje parcele št. 489/3 k.o. X, za katerega sta nasprotna udeleženca trdila, da ga uporablja predlagateljica, je namreč kategoriziran kot javna cesta. Nasprotnima udeležencema je bila prisojena tudi odškodnina v višini 9.261,00 EUR zaradi odvzema dodatnih 189 m² (nova parcela št. 489/6 k.o. X), poleg tega pa še odškodnina zaradi manjvrednosti parcele št. 489/5 k.o. X v višini 309,40 EUR. Ne držijo niti pritožbene navedbe nasprotnih udeležencev, da za dodelitev parcele št. 489/6 k.o. X predlagateljici ne obstoji noben pravni temelj. Sodišče namreč ni imelo druge možnosti, saj dogovori med strankama niso bili uspešni, cesta pa je kategorizirana kot javna cesta. Pri tem ne gre za primer, na katerega se sklicujeta nasprotna udeleženca in ga je obravnavalo Ustavno sodišče v zadevi U-I-387/02, ko je občina zgolj s kategorizacijo javne ceste izvedla postopek razlastitve. Položaj nasprotnih udeležencev je mogoče opredeliti kot identičen položaju iz šestega odstavka 106. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP), njune pravice pa so bile v celoti varovane v postopku pred sodiščem.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagateljica in nasprotna udeleženca so leta 2003 sklenili prodajno pogodbo za nakup 721 m² parcele št. 489, k.o. X (sicer 2500 m²). Občina se je v zemljiško knjigo vpisala kot solastnica omenjene parcele do 30/100, nato pa predlagala razdružitev solastnine tako, da bi sama po parcelaciji postala izključna lastnica parcele št. 489/4 k.o. X v izmeri 721 m², nasprotna udeleženca pa bi postala izključna lastnika parcele 489/3 k.o. X v izmeri 1779 m². S predlogom občine za razdružitev solastnine se nasprotna udeleženca nista strinjala, saj sta trdila, da občinska cesta, za gradnjo katere je občina od njiju sploh kupila del sporne nepremičnine, v naravi ne poteka zgolj po predlagani parceli 489/4 k.o. X, ampak je z infrastrukturnimi objekti in cevmi razširjena še na del parcele 489/3 k.o. X, čeprav bi slednja morala biti v njuni izključni lasti. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca geodetske stroke ugotovilo, da del nepremičnine, ki ga v zaseda občinska cesta, res presega površino parcele 489/4 k.o. X in sicer za 189 m². Sodišče je zato parcelo št. 489/3 k.o. X razdelilo na dve parceli in sicer na parcelo št. 489/5 k.o. X v izmeri 1590 m², ki naj bi ostala v izključni lasti nasprotnih udeležencev in na parcelo št. 489/6 k.o. X v skupni izmeri 189 m², ki naj bi jo pridobila občina. Izvedenec gradbene stroke je vrednost parcele št. 489/6 k.o. X ocenil na 9.261 EUR, izvedenec kmetijske stroke pa odškodnino zaradi zmanjšanja vrednosti parcele št. 489/5 k.o. X na 309,40 EUR. Sodišče je zato občini naložilo plačilo 4.785,20 EUR vsakemu nasprotnemu udeležencu.

6. Postopek za razdružitev solastnine ureja 70. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Če se solastniki o delitvi ne morejo sporazumeti, odloči o delitvi sodišče v nepravdnem postopku tako, da dobi vsak solastnik v naravi tisti del, za katerega izkaže upravičen interes. V postopku delitve solastnine ni mogoče enemu izmed solastnikov dodeliti več, kot mu pripada glede na njegov solastni delež na stvari v solastnini pred delitvijo. Predlagateljica je bila pred delitvijo solastnine solastnica parcele št. 489 k.o. X do 30/100, v postopku delitve pa je pridobila dodaten solastni delež, ki v naravi predstavlja novo parcelo št. 489/6 k.o. X. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikoma, da za takšno spremembo solastniških deležev v korist predlagateljice ni nobene pravne podlage. Pritožnika sta s predlagateljico leta 2003 res sklenila prodajno pogodbo, v kateri je bilo tudi določeno, da bo občina kot solastnica uporabljala del zemljišča v izmeri 721 m², ta del pa je bil tudi označen z mejniki. Pritožnika imata zato prav, ko nasprotujeta neutemeljeni širitvi površine v uporabi občine iz 721 m² za dodatnih 189 m². V primeru da občina potrebuje dodatno zemljišče v izmeri omenjenih 189 m², bi morala v ta namen izvesti upravni postopek razlastitve, nikakor pa tega cilja ne more doseči v nepravdnem postopku razdružitve nepremičnine v solastnini.

7. Odgovor na pritožbo se neutemeljeno sklicuje na podobnost položaja nasprotnih udeležencev s položajem iz šestega odstavka 106. člena ZUreP. Celoten omenjen člen, na katerega se sklicuje predlagateljica, se namreč nanaša na postopek razlastitve in na določanje višine odškodnine v razlastitvenem postopku. V konkretnem primeru pa občina razlastitvenega postopka ni izpeljala, je pa enak učinek dejansko skušala doseči v postopku delitve solastnine. Občina je sporno cesto res kategorizirala kot javno cesto, s tem je cesta postala javno dobro, ki je izven pravnega prometa. Ker je bila občina v času sprejema občinskega akta o kategorizaciji sporne ceste solastnica nepremičnine, po kateri naj bi ta cesta potekala, je cesto lahko kategorizirala kot javno cesto. Res je, da je javna cesta javno dobro in tako izven pravnega prometa. To pa ne pomeni, da je občina brez pravnega naslova upravičena širiti z nasprotnima udeležencema prvotno dogovorjeno širino ceste z gradnjo infrastrukture ob njej. Za ta namen bi se morala občina z nasprotnima udeležencema dogovoriti za nakup dodatnih 189 m² njunega zemljišča, če dogovora ne bi bilo mogoče doseči pa izpeljati razlastitveni postopek in jima plačati ustrezno odškodnino.

8. Višje sodišče se strinja tudi z navedbami nasprotnih udeležencev, da v postopku delitve solastnine prisojena odškodnina ne spremeni dejstva, da sodišče za dodelitev parcele št. 489/6 k.o. X predlagateljici ni imelo pravne podlage. V postopku razlastitve je razlastitveni zavezanec sicer res upravičen do ustreznega nadomestila v naravi ali odškodnine, vendar pa je treba izpeljati postopek razlastitve in v njem določiti ustrezno odškodnino po pravilih, ki veljajo v razlastitvenem postopku.

9. Nasprotna udeleženca sta v postopku na prvi stopnji predlagala tudi, naj v primeru, da občina potrebuje dodatnih 189 m² spornega zemljišča, nepremičnino z nekdanjo parc. št. 489 k.o. X od njiju odkupi v celoti, saj na preostanku sama nimata več interesa. Sodišče prve stopnje se zaradi zmotnega materialno pravnega izhodišča s tem predlogom ni ukvarjalo, zato je višje sodišče pritožbi nasprotnih udeležencev ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).