Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Delodajalcu v primeru, ko je en delavec presežek, ni potrebno sprejeti programa razreševanja presežnih delavcev. V takem primeru zadošča navedba razloga za prenehanje potrebe po delu delavca v sklepu o prenehanju delovnega razmerja in da jo o tem obveščen tudi sindikat. Delodajalec mora zadostiti vsebinskim pogojem iz 35. čl. ZDR, ni pa nujen sprejem še posebnega formalnega akta z nazivom program razreševanja trajno presežnih delavcev.
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa o ugotovitvi in določitvi tožnika za presežnega delavca in sicer sklep predsednika tožene stranke z dne 13.8.1997 in sklep komisije za pritožbe tožene stranke z dne 29.5.1998. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in mu zagotoviti delo na delovnem mestu, ki ga je opravljal ali na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi izobrazbi in delovnim izkušnjam ter mu za ves čas nezakonite odsotnosti z dela vpisati delovno dobo v delovno knjižico, plačati nadomestilo plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi delal z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne plače, to je od 18. v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila ter mu obračunati in plačati vse davke in prispevke iz plače in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v višini 169.575,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje, vse v 8-ih dneh pod izvršbo.
Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka iz 14. tč. 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Meni, da je sodišče svojo odločitev oprlo na ugotovitve, ki so v nasprotju z izvedenimi dokazi in so odločilnega pomena za odločitev, obstaja pa tudi nasprotje o odločilnih dejstvih med tem kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin oz. zapisnikov in o izpovedbah prič. Pri toženi stranki je bilo v okviru organizacijske enote nabava ukinjeno delovno mesto skladiščno nabavni delavec, za kar se je zahtevala V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Ker se v isto kategorijo presežnih delavcev uvrstijo vsi delavci, ki jih je mogoče zaradi nujnih potreb delovnega mesta razporediti na delovno mesto, na katerem delo ni več potrebno, je sodišče v nasprotju z dokazi v spisu ugotovilo, da je bi tožnik primerljiv v kritičnem času najmanj še z enim delavcem in sicer B. V.. Takšna ugotovitev je zmotna, saj je imel navedeni IV. stopnjo strokovne izobrazbe in že zaradi tega ni mogel biti primerjan. V organizacijski enoti nabava, kot tudi sicer pri toženi stranki ni bilo drugih delavcev, ki bi jih bilo možno uvrstiti v isto kategorijo. Ker je bil pri toženi stranki opredeljen kot presežek le en delavec, toženi stranki tudi ni bilo potrebno sprejeti programa razreševanja presežkov delavcev. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek tožnika v celoti zavrne oz. podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje. Direktor tožene stranke je podal še dopolnitev pritožbe, v kateri obsežno pojasnjuje potek postopka pri toženi stranki in dejstvo, da tožnik ni bil primerljiv z nobenim delavcev ter da je tožena stranka sprejela vse ustrezne ukrepe.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je o zgoraj navedeni pritožbi že enkrat odločalo s sodbo opr. št. Pdp 2222/2001, ki jo je Vrhovno sodišče s sklepom opr. št. VIII Ips 155/2003, z dne 17.2.2004 razveljavilo. Zato je pritožbeno sodišče o pritožbi ponovno odločalo. Izpodbijano sodbo je preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, da pa je zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu presojalo zakonitost odločitve delodajalca, na podlagi katere je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki kot trajno presežnemu delavcu po določbah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90 - 38/94). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka ni sprejela programa reševanja trajno presežnih delavcev, kot to določa 35. člen ZDR, čeprav ni izpolnjevala pogojev po 36. i členu ZDR, zato je odločitve razveljavilo kot nezakonite.
Zaključek sodišča prve stopnje je materialno-pravno napačen. Po stališču Vrhovnega sodišča R Slovenije v primeru, ko je le en delavec presežek, ni potrebno sprejeti programa razreševanja presežnih delavcev. V takem primeru zadošča navedba razloga za prenehanje potrebe po delu delavca v sklepu o prenehanju, in da je o tem obveščen tudi sindikat. Delodajalec mora zadostiti vsebinskim pogojem iz 35. člena ZDR, ni pa nujen sprejem še posebnega formalnega akta z nazivom program razreševanja trajno presežnih delavcev. Z drugimi besedami, potrebno je presoditi vsebinsko izpolnjevanje zakonskih pogojev za opredelitev delavca kot trajno presežnega delavca.
Glede na navedeno stališče je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presoditi ali je z ukinitvijo delovnega mesta tožnika prenehala potreba po opravljanju vseh nalog, ki so se opravljale na tem delovnem mestu in ali je tožena stranka upoštevala, da je prenehanje delovnega mesta le skrajna možnost, ali je tožena stranka ugotavljala, če je kakšno delovno mesto, na katerega bi bil tožnik glede na svojo dejansko izobrazbo lahko razporejen prosto oziroma, ali bi prišla v poštev dokvalifikacija ali prekvalifikacija.
Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča sodišča prve stopnje razveljavilo, da bo lahko dopolnilo dokazni postopek v zgoraj navedeni smeri in nato o zahtevku tožnika ponovno odločilo.