Jedro

Ustavno sodišče je kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se tožečo stranko oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje - postopek na splošno.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika) za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje - postopek na splošno (tarif. št. 1111 ZST-1). Dovolilo pa je tožniku obročno plačilo navedene sodne takse v znesku 285,00 EUR v petih zaporednih mesečnih obrokih v višini 57,00 EUR, ki jih je tožnik dolžan plačati od 1. 4. 2015 do 1. 8. 2015 (II. točka izreka), v kolikor tožnik zamudi s plačilom dveh zaporednih mesečnih obrokov, pa zapade v plačilo celotna taksna obveznost (III. točka izreka).

2. Zoper tako prvostopno odločitev se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnik. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, v okviru katerega izpostavlja, da je materialnopravno napačna prvostopna odločitev, ko je sodišče tožniku kljub temu, da mu edini vir preživljanja predstavlja pokojnina v znesku 490,00 EUR mesečno, dovolilo le obročno plačilo sodne takse v znesku 285,00 EUR, ni pa ga v celoti oprostilo njenega plačila. Prvostopno sodišče je po mnenju pritožnika pri tem očitno izhajalo iz do sedaj veljavne (protiustavne) pravne ureditve, po kateri so do popolne taksne oprostitve upravičene le osebe, ki prejemajo socialno pomoč, vsi ostali prosilci za taksno oprostitev, katerih dohodki presegajo znesek 269,20 EUR mesečno, pa so bili upravičeni le do delne taksne oprostitve oz. do njenega obročnega plačila. Tako pravno ureditev je obravnavalo Ustavno sodišče ter v odločbi U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 odločilo, da je prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v neskladju z Ustavo, kar mora Državni zbor odpraviti v roku enega leta. Do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči in ne izpolnjuje pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Kot začasno ureditev pogoja za popolno oprostitev plačila sodne takse je Ustavno sodišče v 30. točki obrazložitve določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (kar znaša 538,40 EUR), česar tožnikova pokojnina v višini 490,00 EUR ne dosega. Pritožnik predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ga v celoti oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje - postopek na splošno po tar. št. 1111 ZST-1. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je upoštevaje na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje (višina tožnikovih sredstev za preživljanje) materialnopravno zmotna prvostopna odločitev, da tožnik do uveljavljane oprostitve plačila sodnih taks v celoti ni upravičen.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi tožnikove izjave o premoženjskem stanju ugotovilo, da upokojeni tožnik prejema 490,00 EUR mesečne pokojnine in ni prejemnik denarne socialne pomoči. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje tožnika, predvsem njegov mesečni dohodek (pokojnino), in dejstvo, da ni prejemnik denarne socialne pomoči, je prvostopno sodišče preuranjeno zaključilo, da pri tožniku niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks v celoti. Pri tem se je oprlo na določbo prvega odstavka 11. člena ZST-1, v skladu s katerim sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti le v primeru, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Pri tem iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje upoštevalo Ustavno odločbo U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014, v kateri je bilo ugotovljeno, da je prvi v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do nje upravičena, če bi vlogo podala. V skladu z navedeno ustavno odločbo bi moralo prvostopno sodišče tudi presojati, če bi bil tožnik vendarle upravičen do denarne socialne pomoči, če bi vlogo podal (saj bi bil v tem primeru upoštevaje izpostavljeno ustavno odločbo tožnik upravičen tudi do oprostitve plačila sodnih taks v celoti). Vendar pa je v okviru presoje upravičenosti do obročnega plačila sodne takse (obrazložitev prvostopnega sklepa v točki 4) prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da dohodki tožnika presegajo osnovni znesek minimalnega dohodka (v času vložitve predloga za taksno oprostitev 269,20 EUR(1), nedoseganje katerega je v skladu s socialnovarstvenimi predpisi (Zakon o socialnovarstvenih prejemkih - ZSVarPre) tudi pogoj za upravičenost do denarne socialne pomoči. 6. Pritožnik pa utemeljeno izpostavlja, da je v obravnavani zadevi potrebno upoštevati tudi ustavno odločbo U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, ki velja od 21. 3. 2015, iz katere izhaja, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo. Do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja ZPP, procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja (v obravnavani zadevi vložitev tožbe - 105. a člen ZPP), tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Zato je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava moralo preizkusiti tudi izpolnjenost slednjega pogoja. V navedeni ustavni odločbi je Ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka (analogna uporaba drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP). Glede na to, da zgoraj izpostavljeni mesečni dohodek tožnika iz naslova pokojnine (490,00 EUR) navedenega cenzusa (538,40 EUR) ne dosega, je utemeljena pritožbena graja, da je tožnik upoštevaje na prvi stopnji ugotovljeno premoženjsko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti.

7. Vse navedeno je v skladu s 3. točko 365. člena ZPP narekovalo ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se tožnika v celoti oprosti plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje - postopek na splošno, kot se je pritožnik izrecno zavzemal v obravnavani pritožbi.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP).

Op. št. (1) : Sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014 (Ur. l. RS št. 55/2014 z dne 21. 7. 2014).